Nismo proti vsemu ruskemu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 23. april 2022 / 07:22

Zaradi ruske agresije na Ukrajino nekateri posamezniki in forumi na Zahodu pozivajo k bojkotu vsega ruskega, celo k bojkotu ruske kulture in umetnikov. Zahtevati kaj takega ni le zgrešeno, je tudi neumno.

Ukrajinska peticija

»Ruska federacija je zločinska država. Ruska kultura je toksična, ko se uporablja v propagandne namene. Ne bodite sostorilci.« To je stavek iz ukrajinske peticije, ki jo je kot prvi podpisal Oleksandr Tkačenko, ukrajinski minister za kulturo. Ta peticija poziva k bojkotu ruske kulture in umetnikov, češ da ruski režim pogosto uporablja kulturo v propagandne namene. Zanimivo in poučno je prebrati, kako takšne zahteve komentira filozof Lev Kreft. »Vsi, ki so doživljali rusko umetnost in kulturo skozi branje Tolstoja in Dostojevskega, skozi rusko glasbo in balet, so zgroženi, ko slišijo kaj takega ali preberejo, da celo v Nemčiji umikajo z repertoarja Čajkovskega. Toksičnost neke kulture ni nekaj, kar bi lahko razrešila vojaška propaganda, za kar v teh izjavah gre. Je pa dejstvo, da je ruska kultura imperialna kultura, podobno kot britanska. Nič drugačna ni, razen da so Britanci osvajali na drugi strani oceana, ruska carska in pozneje sovjetska država pa je osvajala sosede. Stalin je že v začetku dvajsetih let, še ob živem Leninu, klofutal voditelje muslimanskih azijskih držav, ki so bile del carske Rusije, da bi jih prisilil, da ostanejo v okviru nove sovjetske Rusije in da ne zahtevajo neodvisnosti, zaradi česar ga je Lenin zamenjal. Ta odnos je prisoten v ruski kulturi, hkrati pa zaradi tega ta imperialna kultura ni nič bolj toksična, kot je toksično, če berete Rudyarda Kiplinga (avtorja dela Knjiga o džungli). Te stvari je treba analizirati, govoriti o njih teoretsko, ne pa jih uporabljati in zlorabljati. Bodimo odkriti, te in podobne izjave so rasistične.«

Odzivi na Zahodu

Odzivi zahodnih kulturnih institucij na rusko agresijo so različni. Velike pozornosti je bila deležna odločitev o odpovedi simpozija o Dostojevskem na Univerzi v Milanu. »Ljudje, ki izrecno podprejo vojno kot tako, so si sami odvzeli naziv kulturnika. Kulturnik ne more podpirati vojne. Ko jo podpira, je postal nacionalist in še kaj slabšega, militarist in tako naprej. To se je vedno dogajalo v svetovnih vojnah. Še posebej izrazito v prvi in drugi vojni, ko so sami kulturniki označevali kulturo drugega za toksično, propadlo, barbarsko, ničvredno. In s tem dajali pravico, da je država bombardirala tudi kulturne spomenike in so si jih medsebojno uničevali. /…/ Pred tem se je vojna dogajala na bojišču med uniformiranimi vojaki. Zdaj pa gre za boj proti civilistom, proti civilom in civilnim vrednotam, umetnosti in kulturi kot taki. V tem smislu kulturnik ne more biti kulturnik, dokler se vojna ne konča. Takrat pa mu bomo mogoče opravičili to, kar je počel. Norija te protiruske kampanje je v tem, da lahko nastradajo tudi tisti, ki so prišli na Zahod, ker so hoteli zapustiti to rusko norijo. To me zelo spominja na bežanje teh, ki so bežali pred Hitlerjem v Francijo in so jih Francozi zaprli v koncentracijsko taborišče. To je bilo neverjetno. In potem so jih morali iz koncentracijskega taborišča reševati prijatelji, umetniki, da so lahko zbežali iz Francije, da jih ne bi spet zaprli v koncentracijsko taborišče, dokler ne pridejo Nemci, ki bi jih pobili. Zbežali so čez Španijo, zlasti v Portugalsko in iz Lizbone v Združene države Amerike. Skratka, na koncu so v Franciji preganjali tudi antinaciste. Te stvari je treba zato že na začetku pravilno zastaviti in ne ustvarjati teh kampanj, kot da z njimi pomagaš Ukrajini v spopadu z Rusijo, ker ji ne pomagaš čisto nič.«

Odzivi ruskih umetnikov

Kako pa se na Putinovo agresijo odzivajo ruski umetniki in kulturniki? Kreft: »Umetnice, umetniki, uredniki, urednice, kustosi, kustodinje itd. so se v času vojne v Ukrajini prisiljeni izreči. Nekateri izberejo mučeništvo, gredo v katorgo – zapor, drugi bežijo iz države in se ne vrnejo, dokler se razmere ne spremenijo. Tretji pa sklonijo glave in rečejo, da morajo skrbeti za družino, in se pridružijo zadevi. Nekateri pa so tudi navdušeni nad Putinom, ne dvomim. Vprašanje ob tem je, ali je treba zaradi tega kaznovati kulturo ali režim, ki uvaja takšen način podrejanja ljudi. Vsekakor pa mislim, da je na Zahodu, kjer silijo umetnice in umetnike, da se izrečejo proti Putinu in si s tem kupijo vstopnico, da lahko nastopijo in se pojavijo v javnosti, to prav ogabno. Če se kdo ne izreče za Putina, ampak je tiho, je to čisto dovolj. V nasprotnem primeru ne bo mogel nikdar več v domovino, dokler bo Putin na oblasti. In moramo vedeti, da s tem tvegajo več, kot je bil Nato pripravljen tvegati za Ukrajino.« (Vir: Aleksander Čobec, MMC RTV SLO)