Učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica

Kuhnapato na obisku v Kranju

Anka Kocmur Peljhan iz društva Vesela kuhinja in idejna snovalka projekta Kuhnapato se je trem ekipam gorenjskih osnovnih šol – šestošolcem z OŠ Toneta Čufarja Jesenice, sedmošolcem z OŠ Staneta Žagarja Lipnica in osmošolcem z OŠ Koroška Bela – pridružila tudi v kranjski Supernovi. V okviru omenjenega projekta so zagnani osnovnošolski kuharji pripravili telečji ajmoht in ajdove žgance, gluhe štruklje s sadnim prelivom z okusom gozdnih sadežev in čežano. Izvemo, da so bili gluhi štruklji največkrat priloga golažu in različnim zrezkom. Tretja ekipa pa je pripravila zanimivo jed, ki s samim poimenovanjem pravzaprav ni imela velike povezave. Šlo je za sicer bolj sladko jed, v kateri so uporabili rezine starega belega kruha, skuto, jabolka, mleko, jajca, sladkor, maslo in cimet, na koncu pa pečeno jed razrezali na koščke, ter postregli. V bistvu so pripravili neke vrste »šmorn« oziroma carski kruhov praženec, potem pa ob receptu pojasnili, da gre za jed, ki z dejanskim cesarskim pražencem nima veliko skupnega. Če se naslonimo na dejstvo, da je bilo treba zanj zmešati »vse sorte« in ga speči, bi morda našli povezavo, vsekakor pa gre za gospodaren korak in okusno jed, so zapisali. Recept je naslednji: nekaj rezin starega belega kruha, 50 dag skute, 50 dag jabolk, 2 dl mleka, 2 jajci, 2-krat 2 žlici sladkorja, žlica masla ter cimet. Kruh narežemo na kose in ga namočimo z mlekom. Položimo ga na dno pekača, namazanega z maslom, potresemo ga s cimetom in sladkorjem. Naribamo jabolka ter jih polovico naložimo na kruh. Zmešamo skuto z jajci in sladkorjem ter to prelijemo čez jabolka. Dodamo preostala jabolka, sladkor in nekaj cimeta. Vsako plast posebej dobro potlačimo. Na koncu vse skupaj postavimo v pečico in 60 minut pečemo pri 180 stopinjah Celzija.

Kocmur Peljhanova pravi, da opažajo, da bolj je zapleteno, bolj otroci hlastajo za znanjem in se z večjim veseljem zbrano lotijo dela, da na koncu nastanejo izdelki, ki so res v ponos. Tokratni kulinarični dogodek za javnost je bil pravzaprav neke vrste prikaz tistega, kar so se otroci naučili v projektu Kuhnapato, z željo, da vzbudijo zanimanje vseh, ki so tisto dopoldne prišli v kranjski nakupovalni center. Mimoidoče je bilo prav zanimivo gledati, kako so okušali jedi in se pogovarjali z osnovnošolci. Zlasti pa so jedi pritegnile najstarejšo generacijo, saj so se nekateri ob njihovem okušanju vrnili v čas svojega otroštva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / petek, 31. marec 2017 / 06:00

Beneški karneval v Naklem

Naklo – V nedeljo, 2. aprila, ob 19.30 bo v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča v Naklem odprtje skupinske razstave fotografij Beneški karneval. Fotografije članov Kulturnega društva Sotočje Ra...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...