Nevarnost trgovine z ljudmi

Na Slovenski karitas zaradi vojne v Ukrajini, ko je na begu na tisoče ljudi, opozarjajo na prisotnost trgovine z ljudmi, s čimer želijo spodbuditi vse, ki bodo v stiku z begunci, da so pozorni na morebitne pojave izkoriščanja in trgovanja z ljudmi. V primeru, da nekdo prepozna takšna vedenja oziroma meni, da za to obstaja utemeljen sum, so jih dolžni javiti pristojnim službam.

Organizacije Karitas na meji z Ukrajino opažajo znake, da se kriminalne združbe organizirajo na obeh straneh meje ter da je tveganje za trgovino z ljudmi in tihotapljenje veliko. Glede na to, da so begunci iz Ukrajine nameščeni tudi v Sloveniji, je pri izvajanju humanitarne pomoči treba upoštevati tudi tveganja za izkoriščanje in trgovino z ljudmi, poudarjajo na Slovenski karitas. V primeru, da nekdo prepozna takšna vedenja oziroma meni, da za to obstaja utemeljen sum, so jih dolžni javiti pristojnim službam, še dodajajo.

»Iz izkušenj srečevanja in dela z žrtvami trgovine z ljudmi vemo, da so vojne razmere in begunstvo zelo rizična situacija, ki ima na eni strani izjemno ranljive posameznike, na drugi pa plenilce, ki se želijo brezčutno okoristiti s stisko drugih,« pravi sodelavec Slovenske karitas Danilo Jesenik Jelenc. Tako sta po njegovih besedah Caritas Europa in Caritas Internationalis že zaznali poskuse in dejanske primere tihotapljenja in zlorabe beguncev iz Ukrajine na obeh straneh ukrajinske meje. »Zato tam poteka poostren nadzor in načrtno ozaveščanje ter preverjanje situacije in oseb z vidika trgovanja z ljudmi in različnih oblik zlorabe,« je pojasnil Jesenik Jelenc in dodal, da trgovci z ljudmi prefinjeno zaznajo tiste osebe, ki so najbolj ranljive ali prepuščene same sebi. »Znajo se jim približati in jih z mamljivimi ponudbami in polresnicami še bolj osamiti, nato pa jim ponuditi navidezno rešitev. Ko se oseba začne zavedati, da ni na pravi poti, je običajno že prepozno, saj storilec menja obraz in začne groziti, izvajati različne pritiske in izsiljevati žrtve. Žrtev postane strah, znajde se v veliki negotovosti, zato izgubi svobodo in voljo za ukrepanje.« Na previdnost opozarjajo zlasti v primerih, ko nekdo beguncem nudi brezplačen prevoz in ne želi, da bi te informacije o prevozu dobil še kdo drug, sploh pa ne policija ali lokalna skupnost. »Prav tako nihče, razen policije, nima pravice osebam vzeti osebnih dokumentov, tudi za kratek čas ne.« Posebno ranljivi so po njegovih besedah mladoletniki brez spremstva. »Te osebe je nujno treba priglasiti na center za socialno delo, ki bo sprožil potrebne postopke za zaščito in zastopanje.«

Trgovcev z ljudmi ni lahko prepoznati, saj gre za socialno spretne posameznike in dobro organizirane kriminalne mreže. Zato Jesenik Jelenc priporoča ogled spletne strani https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/boj-proti-trgovini-z-ljudmi/ozavescanje, ki pomaga razumeti taktiko in znake tovrstnega kaznivega dejanja, za katero je zagrožena tudi visoka zaporna kazen, prav tako je lahko v pomoč pri prepoznavanju trgovine z ljudmi priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve. »Ta kazniva dejanja je vsak državljan kazensko dolžan prijaviti, če zazna utemeljen sum,« še poudarja in dodaja, da lahko posameznik, ki sumi na trgovino z ljudmi, pokliče policijo, tudi na anonimno telefonsko številko policije 080-1200. »Vsak se lahko obrne tudi na Slovensko karitas, ki izvaja preventivo na tem področju in konkretno pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, in sicer po telefonu številka 031 470 151.« Gradiva za izobraževanje in ozaveščanje so na voljo tudi na spletni strani https://www.karitas.si/pomoc/pomoc-zrtvam-trgovine-z-ljudmi/. Prav tako je treba ukrepati ob drugih oblikah nasilja in izkoriščanja beguncev. »Izsiljevanje ali poniževanje in druga nehumana ravnanja smo dolžni preprečiti in/ali prijaviti. Samo s skupnimi močmi sočutja lahko ustvarimo varen prostor za vse, ki živimo na tem čudovitem koščku zemlje.«