Otroci vedno zelo radi pomagajo pri prenašanju žab čez cesto. / Foto: Primož Pičulin

Prenesli več kot tisoč žab

Pod Joštom so prostovoljci tudi letos pomagali dvoživkam pri varnem prečkanju ceste na njihovi poti do mrestišč. Poleg prometa je velik dejavnik ogrožanja dvoživk tudi uničevanje njihovih habitatov.

Kranj – Več kot sto prostovoljcev je minuli četrtek in petek pomagalo dvoživkam pri varnem prečkanju ceste pod Joštom na njihovi poti do mrestišč. V akciji, ki jo je pod Joštom Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj letos pripravil tretjič zapored, so na ta način pred morebitnim povozom z avtomobilom rešili okoli 1100 žab. Z istim namenom so od srede do sobote v večernih urah tudi zaprli cesto severno od bobovških jezerc, ki se nadaljuje skozi gozdiček mimo Brda. Tam so se žabe, našteli so jih približno 150, same sprehodile čez prazno cesto.

»Letošnja akcija je zaradi predhodnega suhega in mrzlega vremena potekala približno mesec dni kasneje kot običajno in zaradi prestavljene ure tudi v bolj poznih urah – od 20. do 22. ure. To se je predvsem v četrtek poznalo pri udeležbi otrok, ki sicer zelo radi sodelujejo v naši akciji. Je pa zato več otrok prišlo v petek, česar smo zelo veseli. Tudi sicer smo nad odzivom občanov navdušeni in jih že sedaj vabimo, da se čez leto spet vidimo pod Joštom,« je povedala Ana Dolenc iz kranjske enote zavoda za varstvo narave. »Tudi število žab, ki smo jih prenesli čez cesto, je bilo letos zaradi skoraj enomesečnega zamika akcije manjše kot v prejšnjih letih, najbrž se jih je precej že prej podalo do mrestišč. Tudi prostovoljci so jih opazili kar nekaj, ki so se že vračale z mrestišč,« je dodala. Akcijo sicer vedno organizirajo v deževnem vremenu in ko se temperature povzpnejo nad 5 stopinj Celzija, ko se ustvarijo najbolj primerni pogoji za selitev dvoživk na mrestišča.

Namen zdaj že tradicionalne akcije je prispevati k varstvu dvoživk, ki so v Sloveniji ogrožene in zaščitene, hkrati pa tudi opozoriti na njihovo pomembno vlogo v ekosistemu, je pojasnila Dolenčeva. Dvoživke namreč uravnavajo številčnost žuželk, polžev in pajkov pa tudi komarjev in vrst, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih. Hkrati so pomemben kazalnik stanja narave, saj so občutljive na spremembe. Tako velika številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja, upad pa na slabšanje.

Na selitveni poti do mrestišč žabe pogosto prečkajo ceste, pri čemer so izpostavljene avtomobilom. Prav tako velik dejavnik njihovega ogrožanja je uničevanje njihovih habitatov, med katerima se selijo dvakrat letno. Gre za zasipanje in izsuševanje mrestišč na eni strani ter krčenje kopenskih habitatov, gozdov na drugi strani, je še povedala Dolenčeva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 07:00

Kratkočasnice polepšale poletje

Občina Vodice je tudi letos pripravila Počitniške kratkočasnice, namenjene kakovostnemu preživljanju poletnih dni.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 23. april 2022 / 15:25

Kramp in lopata za udarniško delo

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava o udarniškem delu v Sloveniji med letoma 1945 in 1955 z dokumenti in zanimivimi zgodbami iz tega časa.

Kronika / sobota, 23. april 2022 / 15:24

En pijan, drugi omamljen

Kranj – Gorenjski prometni policisti so v torek med rednim delom obravnavali več hujših kršitev prometnih pravil, poročajo s Policijske uprave Kranj. Obravnavali so voznika z 0,71 mg/l alkohola, vo...

Kamnik / sobota, 23. april 2022 / 15:23

Lani v Kamniku več gostov

Lani je Kamnik obiskalo 28 odstotkov več turistov kot leto prej.

Gorenjska / sobota, 23. april 2022 / 15:22

Populacija sulca narašča

V reki Savi v Kranju trenutno poteka drst sulca. Najboljše mesto za opazovanje je most pri nekdanjem kranjskem sejmišču.

Nasveti / sobota, 23. april 2022 / 13:35

Veliki pok!

Bilo je že davno nazaj. Ne vem, kje. Takrat še ni bilo časa. Niti prostora. Združili sta se spolna celica moje mame in spolna celica mojega očeta. Takrat sem nastal jaz. Iz nič sem bil ust...