Omejitve so za vse, ki zbolijo

»Vsi, ki bodo zboleli v četrtek, petek, soboto ali na volilno nedeljo, ne bodo mogli glasovati. Pri čemer pa ne gre zgolj za volivce v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom,« poudarja Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije (DVK). Z njim smo se pogovarjali o izvedbi aprilskih državnozborskih volitev.

G. Vučko, tokratne volitve bo glede na njeno trdoživost zagotovo zaznamovala epidemija covida-19. Kako bodo lahko glasovali tisti, ki bodo zaradi okužbe s covidom-19 na dan glasovanja v izolaciji?

Volivke in volivci, ki bodo v času volitev v izolaciji, lahko glasujejo po pošti v skladu z zakonom o volitvah, kar pomeni, da morajo oddati vlogo najkasneje deset oz. pet dni pred glasovanjem, kar se izteče 18. aprila. Vlogi morajo priložiti tudi potrdilo o obolelosti, na primer SMS-sporočilo ali potrdilo zVem. Imajo pa tudi možnost glasovanja na domu. Vlogo za glasovanje na domu morajo okrajni volilni komisiji oddati najpozneje 20. aprila do 24. ure, k njej pa priložiti tudi ustrezno potrdilo o izolaciji.

Problem nastane za tiste, ki se bodo okužili po 20. aprilu. Ti možnosti glasovanja ne bodo imeli …

Zaradi opozoril zdravniške stroke je DVK s seje umaknila odločanje o predlogu, da bi volivcem, ki so napoteni v izolacijo po izteku roka za oddajo vloge za glasovanje na domu, omogočili glasovanje na volišču. Argument zdravniške stroke je, da za volivce v izolaciji, razen nujnega obiska pri zdravniku, ni izjem in ne smejo zapuščati svojega bivališča. V skladu z zakonom je glasovanje na domu sicer namenjeno tistim, ki se na dan glasovanja zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. Stališče DVK je, da je treba na podlagi zakonske določbe k vlogi za glasovanje na domu priložiti tudi potrdilo zdravnika. Dokazovanje bolezni namreč preprečuje, da bi lahko prišlo do zlorab in bi se za glasovanje na domu prijavili tudi tisti, ki niso bolni. Seveda pa so določene omejitve za vse, ki zbolijo tik pred volitvami in torej zamudijo rok za oddajo vloge za glasovanje na domu. Vsi, ki bodo zboleli v četrtek, petek, soboto ali na volilno nedeljo, ne bodo mogli glasovati. Pri čemer pa ne gre zgolj za volivce v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Lahko se denimo zgodi, da mora volivec tik pred volitvami v bolnišnico ali dom za starostnike ali pa prav na dan volitev tako močno zboli, da ne more oditi na volišče. Ali pa na primer kakšnemu volivcu odredijo pripor, morda mora kdo oditi v zapor ipd. Za takšne primere zakonodaja ne omogoča izjem.

Imate težave s popolnjevanjem volilnih odborov?

Na začetku je bilo nekaj težav, nekaj okrajnih volilnih komisij nas je obvestilo o tem, a zdaj nimamo več takšnih informacij, da ne bi mogli sestaviti volilnih odborov. V prihodnje bi bilo smiselno dopolniti zakon in med predlagatelje članov volilnih odborov poleg političnih strank in lokalnih skupnosti ali ožjih delov vključiti tudi društva, od kulturnih, športnih do gasilskih ipd., pa tudi državljane same. Temeljni izvor tega problema je v tem, da politične stranke, razen nekaj izjem, ne dajo dovolj predlogov za člane volilnih odborov ali pa jih sploh ne dajo, čeprav je to ne nazadnje tudi sistem notranjega nadzora. Volilni odbori so namreč najbolj ključni pri izvedbi volitev in pri ugotavljanju izidov, ne DVK, kaj šele njen direktor.

Kako naj volivci ravnajo na voliščih?

Veljajo splošni ukrepi, ki so bili usklajeni že za lanski referendum o noveli zakona o vodah: ustrezna medsebojna razdalja, uporaba mask in razkuževanje rok, volilni odbori morajo poskrbeti tudi za razkuževanje pisal in prezračevanje, kjer je možno. Na voliščih bodo izobešeni tudi posebni plakati, ki bodo opozarjali na preventivne ukrepe.

Koliko se bodo povečali stroški izvedbe letošnjih volitev?

Stroški se bodo zagotovo povečali, o tem ni dvoma. Če so na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 znašali okoli 4,2 milijona evrov, bodo zdaj po naši oceni znašali približno 5,7 milijona evrov, kljub temu da smo stroške v zadnjih letih precej oklestili. A ne samo zaradi covidnih ukrepov. DVK je sprejela pomembno odločitev, da bodo volilni odbori zaradi posebnih okoliščin prejeli dodatek v višini 25 odstotkov, člani okrajnih komisij in njihovo pomožno osebje deset odstotkov, medtem ko članom DVK ta dodatek ne pripada. Iz tega naslova bodo volitve dražje za več kot 400 tisoč evrov. Ob tem je treba tudi upoštevati, da so se od zadnjih državnozborskih volitev enormno zvišale poštne storitve, višji so stroški distribucije, razvoza volilnega materiala. Višji so tudi stroški tiska ipd.

Denar imate že zagotovljen?

Denar bo zagotovljen, mora biti. Ali si lahko predstavljate, da bi direktor DVK rekel, da volitev ne bo, ker ni denarja?

Letos uvajate tudi nov modul za izračun izidov volitev in razdelitev mandatov …

Že pred časom smo šli v izdelavo novega informacijskega sistema za podporo volitev. Na teh volitvah bomo imeli, če se tako izrazim, hibridni sistem. Nov informacijski sistem še ni testiran za vse module, ki jih informacijski sistem isDVK obsega v celoti, zato bomo na aprilskih volitvah uporabljali del prejšnjega in del novega sistema. Modul za ugotavljanje izida glasovanja bo deloval na starih algoritmih, ki so že vključeni v nov sistem. Na primer modul prikazovanja izidov glasovanja na dan glasovanja je narejen povsem na novo. Najbolj ključen modul, tj. podpora ugotavljanja volilnega izida, je preverila neodvisna institucija, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Skupaj z zunanjimi izvajalci so preverili ustreznost algoritmov, s poročilom je bila DVK seznanjena in ugotovila, da je to skladno z določbami zakona, ki določajo način delitve mandatov.

Če strnemo, na izvedbo teh volitev, ki bodo zagotovo potekale v spremenjenih epidemioloških razmerah, ne bo padla senca dvoma?

Prepričan sem, da bodo volitve, kot vedno, zakonite in poštene. Največja odgovornost in obenem zahvala za to gre skoraj 19.000 volivcem, ki sodelujejo v volilnih odborih. Člani volilnih odborov so tisti, ki vodijo glasovanja na voliščih in štejejo glasove. Poleg tega so lahko pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij navzoči tudi zaupniki list kandidatov, pa tudi domači in mednarodni opazovalci. Skratka: sistem je dober, hermetičen, napak je izredno malo in so tudi hitro odpravljene. DVK je dolžna, skupaj z drugimi volilnimi organi, izpeljati zakonite in poštene volitve v skladu z zakonom. Tudi če bi na volitve prišlo denimo le štirideset odstotkov volivcev, morajo biti izvedene po jasno določenih postopkih. Lahko domnevamo, da bo na račun izolacij število volivcev nekoliko manjše. Ne smemo pa mešati legitimnosti izvedenih volitev in legitimnosti izvoljenih. Ko se govori o volilni udeležbi, se razumeva, da čim višja je udeležba, višja je legitimnost izvoljenih organov. To pa nima nobene zveze z legitimnostjo in zakonitostjo izvedenih volitev. Na uspešnost in zakonitost izvedbe volitev vpliva ravnanje vseh deležnikov – volivcev, volilnih odborov, okrajnih volilnih komisij, vseh volilnih organov, vključno z DVK. Politične stranke pa bi morale zelo jasno uporabiti vzvode, ki jim jih daje zakon, da imenujejo zaupnike, ki nadzirajo delo volilnih odborov, predstavnike, da nadzirajo delo volilnih komisij, in člane volilnih odborov. Vse to povečuje legitimnost volitev. Navodila za izvedbo volitev so sicer zelo striktna, tu ne sme biti površnosti, treba jih je spoštovati in upoštevati do zadnje črke.