Petra Bole, Živeti skupaj, O čebeli in človeku, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, 2021, 308 strani

Živeti skupaj

»Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko zatrdili, da takšnih dežel s tako bogato naravno in kulturno dediščino, vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša, ni veliko v svetu. V preteklosti je svojevrstna skrb za čebele vodila k temu, da so zanje začeli graditi prav posebne hiše, imenovane čebelnjaki, ki so še danes domovanje naših debel in jih najdemo skoraj v vsakem slovenskem kraju. Imajo prav poseben pomen, saj so varno bivališče za kranjske čebele (Apis mellifera carnica), danes druge najbolj razširjene rase medonosne čebele na svetu. Kranjsko čebelo odlikujejo lastnosti, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane v zimskem času in buren spomladanski razvoj. Zaščitena je z zakonom, kar pomeni, da je čebelarjenje v Sloveniji dovoljeno samo s kranjsko čebelo. Čebela je imela že od prazgodovine dalje magično-religiozni pomen. Simbolizirala je duhovne vrline, ureditev v čebeljih panjih so primerjali z ureditvijo človeške družbe. Čebela velja za zgled gospodarnosti, marljivosti in redoljubnosti, zato tudi pravimo, da je nekdo 'priden kot čebela' in nasprotno 'len kot trot', ali povedano drugače: 'Špeglajte se vi lenuhi, per tej mali marni muhi'. Še več, lahko rečemo, da je čebela pri nas povzdignjena nad živalski svet, kjer vse živali poginejo, le čebela ne pogine, ampak umre, v skoraj mitološko bitje, čebelar pa se izkaže le kot njen uslužni skrbnik, ki jo krmi in zanjo predano skrbi. Prav zaradi njenih odličnih lastnosti in velikega povpraševanja se je od sredine 19. do sredine 20. stoletja z živimi čebelami in maticami množično trgovalo po vsem svetu – od Avstralije, Japonske do Južne Amerike in Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami. Včasih so čebele do kupca potovale celo z zrakoplovom. Poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, so naša posebnost in drugod po svetu niso poznane. Posebnost slovenskega čebelarjenja pa so tudi čebelji panji …« (str. 14)

Gornje besede so iz predgovora v to imenitno monografijo o čebeli in človeku. Napisala jo je dr. Petra Bole, lepe in številne fotografije sta prispevala Ivan Esenko in Mirko Kambič. Knjiga je najprej izšla v angleščini (Living together, About bees and mankind, 2021) in je dragocena predstavitev slovenskega čebelarstva v svetu. O vsebini in pomenu te knjige pa več ob drugi priložnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 12. november 2012 / 07:00

Eva (5)

Dokler nisem srečala Eve, sem še mislila, da so starši, ki svoje otroke posiljujejo z zahtevami po brezhibni postavi, plod malo preveč živahnih zgodb, ki se dogajajo onstran luže, nikakor pa ne p...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 3. julij 2011 / 07:00

Maline postavljajo rekorde

Pri Resmanovih v Zapužah pri Begunjah je letošnja letina malin rekordna: na dan jih oberejo tudi po trideset kilogramov.

Zanimivosti / nedelja, 3. julij 2011 / 07:00

Občinski praznik na god sv. Petra

Naklo - Ob prazniku občine Naklo je bila v sredo maša za lokalno skupnost, po maši pa druženje s članicami Aktiva kmečkih žena Naklo. Občinski praznik, letos že šestnajsti, je na...

Zanimivosti / nedelja, 3. julij 2011 / 07:00

Prvič na bolšjem sejmu

Naklo - Moto društvo Oldtajmer Naklo, ki je znano predvsem po vsakoletni organizaciji prvomajske vožnje starodobnikov, je konec preteklega tedna na igrišču za kulturnim domom prv...

Zanimivosti / nedelja, 3. julij 2011 / 07:00

Od praznika do praznika

Bistriška planina - V nedeljo bo spominska slovesnost na Bistriški planini. Ob 8.30 se lahko pridružite pohodnikom, ki se bodo tja peš odpravili iz Bistrice izpred prodajalne zel...

Nasveti / nedelja, 3. julij 2011 / 07:00

Tavčarjev plešec

Blegoš (1562 m) - V Cvetju v jeseni je Tavčar zapisal: "Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed R...