Živeti skupaj

»Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko zatrdili, da takšnih dežel s tako bogato naravno in kulturno dediščino, vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša, ni veliko v svetu. V preteklosti je svojevrstna skrb za čebele vodila k temu, da so zanje začeli graditi prav posebne hiše, imenovane čebelnjaki, ki so še danes domovanje naših debel in jih najdemo skoraj v vsakem slovenskem kraju. Imajo prav poseben pomen, saj so varno bivališče za kranjske čebele (Apis mellifera carnica), danes druge najbolj razširjene rase medonosne čebele na svetu. Kranjsko čebelo odlikujejo lastnosti, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane v zimskem času in buren spomladanski razvoj. Zaščitena je z zakonom, kar pomeni, da je čebelarjenje v Sloveniji dovoljeno samo s kranjsko čebelo. Čebela je imela že od prazgodovine dalje magično-religiozni pomen. Simbolizirala je duhovne vrline, ureditev v čebeljih panjih so primerjali z ureditvijo človeške družbe. Čebela velja za zgled gospodarnosti, marljivosti in redoljubnosti, zato tudi pravimo, da je nekdo 'priden kot čebela' in nasprotno 'len kot trot', ali povedano drugače: 'Špeglajte se vi lenuhi, per tej mali marni muhi'. Še več, lahko rečemo, da je čebela pri nas povzdignjena nad živalski svet, kjer vse živali poginejo, le čebela ne pogine, ampak umre, v skoraj mitološko bitje, čebelar pa se izkaže le kot njen uslužni skrbnik, ki jo krmi in zanjo predano skrbi. Prav zaradi njenih odličnih lastnosti in velikega povpraševanja se je od sredine 19. do sredine 20. stoletja z živimi čebelami in maticami množično trgovalo po vsem svetu – od Avstralije, Japonske do Južne Amerike in Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami. Včasih so čebele do kupca potovale celo z zrakoplovom. Poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, so naša posebnost in drugod po svetu niso poznane. Posebnost slovenskega čebelarjenja pa so tudi čebelji panji …« (str. 14)

Gornje besede so iz predgovora v to imenitno monografijo o čebeli in človeku. Napisala jo je dr. Petra Bole, lepe in številne fotografije sta prispevala Ivan Esenko in Mirko Kambič. Knjiga je najprej izšla v angleščini (Living together, About bees and mankind, 2021) in je dragocena predstavitev slovenskega čebelarstva v svetu. O vsebini in pomenu te knjige pa več ob drugi priložnosti.