Drugi paket za digitalizacijo

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je v četrtek predstavil napredek pri uresničevanju ukrepov prvega paketa Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je bil ustanovljen aprila lani, junija pa je sprejel prvi paket štiridesetih ukrepov za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in družbe kot celote.

Ljubljana – Kot je dejal, so v prvem paketu pozornost namenili digitalni vključenosti, ustvarjanju prijaznejšega okolja za IT-podjetja in strokovnjake ter krepitvi kibernetske varnosti, ki je še posebno v luči vojne v Ukrajini precejšnjega pomena.

Pred nedavnim je državni zbor potrdil zakon o digitalni vključenosti, ki učencem zadnje triade devetletke, dijakom in študentom ter starejšim od 55 let, ki so vključeni v tečaje izobraževanja na področju računalništva, prinaša bone za nakup opreme. Sicer pa je bilo do sedaj uresničenih 13 ukrepov, do konca mandata pa jih bodo še dodatnih osem.

Kot je dejal Andrijanič, se rezultati ukrepov že kažejo, saj se je Slovenija na evropski lestvici digitaliziranosti gospodarstva in družbe prvič uvrstila nad evropsko povprečje. Do konca desetletja so si zastavili cilj, da se Slovenija uvrsti med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi, v ta namen pa so na četrtkovi seji vlade sprejeli še drugi paket ukrepov, ki ga je podrobneje predstavil Andrijanič.

Gre za nabor 25 konkretnih rešitev. Tako so na področju javne uprave in digitalne družbe predlagali rešitve, ki bodo poenostavile življenja državljanov in jim prihranile čas in živce pri poslovanju z državo. Gre za ukrepe, kot so širokopasovni internet, ki naj bi bil za vsa gospodinjstva dostopen do leta 2026, digitalizacija sodstva, e-volitve in digitalizacija pridobivanja vozniškega dovoljenja.

Na področju zdravstva načrtujejo uvedbo celovitega e-kartona za pacienta, digitalizacijo predpisovanja zdravil in vpeljavo govornih tehnologij za prostoročno delo zdravnikov.

Na področju izobraževanja so se osredotočili na integralno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami, na vzpostavitev mreže izobraževalno demonstracijskih centrov za razvoj tehničnih, IKT- in drugih digitalnih kompetenc. Na področju gospodarstva so denimo predlagali obvezno možnost elektronskih plačil pri vseh nakupih in obvezno e-vročanje podjetjem.

Med drugim so predlagali tudi ustanovitev nacionalnega centra za kibernetsko varnost, ki bo skrbel za kritično infrastrukturo, še posebno na področju energetike in telekomunikacij.