Pismo združilo rodbino Umnik

Pred časom smo v uredništvo prejeli elektronsko pismo Volkerja Umnika, Francoza iz predmestja Pariza, ki je med raziskovanjem svojih prednikov v današnji Sloveniji naletel na članek, objavljen v našem časopisu septembra leta 2018, kjer je Anton Umnik iz Šenčurja pripovedoval življenjsko zgodbo svojega dedka Antona Umnika. Volker Umnik nas je v žeji, da zapolni praznino v družinskem drevesu, prosil za kontaktne podatke Antona Umnika.

Z rodoslovjem se v rodbini Umnik ukvarja več posameznikov. Poleg Volkerja Umnika, ki išče svoje sorodnike v Sloveniji, tudi Anton Umnik iz Šenčurja raziskuje življenje in delo svojega starega očeta, tudi Antona Umnika, prvega predvojnega župana Občine Šenčur. A onadva nista edina. Antonu Umniku smo posredovali elektronsko pismo Volkerja Umnika, na podlagi katerega sta vzpostavila kontakt. Kasneje nam je Anton pojasnil, da je Volker že v stiku z Marcelo Umnik, hčerjo njegovega bratranca Nika Umnika, ki je z namenom iskanja skupnih vezi z Volkerjem Umnikom poskrbela za srečanje. Pismo, ki nam ga je Volker poslal v uredništvo, je tako združilo daljne sorodnike rodbine Umnik, katerih skupni predniki segajo pet generacij nazaj v kraj Suha pri Predosljah. Povezalo je Slavka Erzarja in njegovo hčerko Alenko Erzar iz Kranja z drugo linijo Umnikovih – bratrancema in sestrično Antonom in Nikom Umnikom, Jano Umnik Lešnik ter Nikovo ženo Suzano in hčerko Marcelo Umnik iz Šenčurja. Zanimivo je, da se Erzarjeva in Umnikovi doslej niso poznali in so se prvič srečali z namenom priprave tega članka.

Slavko Erzar je že vrsto let v elektronski korespondenci z Volkerjem Umnikom. Na srečanje je prinesel družinsko drevo, ki je nastalo po pričevanjih njegove mame Marije Umnik. »Mama je poznala Volkerja, pravzaprav je ohranjala stike z več Umniki, ki so razpršeni po svetu,« je povedal Erzar. Njegova hčerka Alenka Erzar je Volkerja tudi osebno spoznala, ko je bila pred dvajsetimi leti v Franciji. Volkerju Umniku je bila torej znana ena od linij rodu Umnik, želi pa se seznaniti še z linijo, ki živi v Šenčurju, in najti povezavi med Umniki s Suhe in Umniki v Šenčurju. »Tako kot korenine vseh nas tudi korenine Volkerja Umnika segajo v kraj Suha. Njegov prapradedek je bil Primož Umnik (rojen 1795), ki je imel z Marijano Ulčar dva otroka, Janeza in Gregorja Umnika. Janezu Umniku se je v razmerju z Mariano Veršnik rodil zunajzakonski otrok Laurenz, kar je bilo tedaj velika sramota, zato sta bila izgnana v avstrijski Leoben, kjer je Janez služboval kot hišnik v šoli, njegov sin pa je bil kasneje ravnatelj gimnazije v Leobnu. Laurenz Umnik je imel z Albine Zimmermann hčerko Ingeborg, ki je bila kustosinja v Salzburgu. Z dvema ameriškima vojakoma, eden od njiju je bil temnopolt, je imela dva sinova. Ker se ni poročila, je ohranila priimek Umnik. Njen sin je Volker Umnik, ki živi v Franciji, drugi je James-Peter Umnik, ki živi v Salzburgu,« je pojasnil Erzar.

Mama Slavka Erzarja Marija Umnik je bila sestrična Volkerjeve mame Ingeborg Umnik. Očetje Antona, Nika in Jane so bili bratje in mali bratranci Slavkove mame Marije. Eden od stricev Volkerjevega prapradedka Primoža se je s Suhe priženil v Šenčur in od tod izvirajo skupni predniki Volkerja in Umnikov v Šenčurju. »Poznan nam je Valentin Umnik, čigar oče se je priženil v Šenčur. Valentin je imel z Barbaro Ulčar sina Janeza, ki je bil oče našega starega oče Antona,« je pojasnila Jana Umnik Lešnik.

Volkerja Umnika, ki je bil povod snidenja, so sogovorniki ob koncu povabili, da se jim ob naslednji priložnosti pridruži in v živo spozna svoje daljne sorodnike v Sloveniji.