Avtorica razstave in slavljenka Barba Štembergar Zupan (ob soprogu Niku) se je iskreno zahvalila vsem gostom odprtja čudovite razstave. / Foto: arhiv ustvarjalke

Prerojena z ognjem

V Muzeju Šenčur je s tem naslovom z osebno simbolno noto na ogled razstava Barbe Štembergar Zupan, s katero se priznana, vselej aktivna in priljubljena ustvarjalka predstavlja ob svojem okroglem jubileju.

Barba Štemberg­ar Zupan je svojo šestdesetletnico sicer doživela lani jeseni, ker pa epidemijske okoliščine vse do sedaj niso dopuščale druženja, je odprtje razstave moralo počakati. Dolgi zimski meseci čakanja pa so se razblinili v trenutku, ko so z Barbinimi skulpturami ozaljšani razstavni prostor šenčurskega muzeja napolnili obiskovalci, gostje čudovite razstave, ki so ustvarjalko in slavljenko prišli pozdravit od blizu in daleč in tako poskrbeli, da je odprtje potekalo v prav posebnem, z vezmi dolgoletnega globokega prijateljstva spletenem vzdušju.

O Barbi je najprej ljubeznivo spregovoril njen soprog in poklicni spremljevalec Niko Zupan, nato pa besedo prepustil umetnostni zgodovinarki Petri Vencelj. Barba je radostno otroštvo preživela v Kranju, družino pa si je ustvarila v Vogljah. V mladosti je blestela kot vrhunska plavalka, kasneje tudi kot lokostrelka. Od mame je nasledila ljubezen do umetnosti, po dedu ročne spretnosti, po očetu pa organizacijske sposobnosti. S keramiko in lončarstvom se ukvarja že polnih 33 let, je tudi mentorica študijskih krožkov, na katerih svoje bogato znanje prenaša naprej, in vodja Zavoda V-oglje, ki sta ga z Nikom ustanovila, da bi lahko aktivneje delovala v korist ustvarjanja ter promocije keramike.

Barbina oblikovalska pot se je začela s prelomno od­ločitvijo, da pusti službo v bančnem knjigovodstvu ter se posveti sinovoma in delu – pogosto je pozno v noč delala v svojem ateljeju. Niko ji je vselej stal ob strani, pri delu pa se ji je pridružil po desetih letih njenega ustvarjanja. Delo sta si porazdelila – Barba se je posvetila lončarstvu, poslikavi in glaziranju, Niko pa ročnemu modeliranju in tehničnim zadevam. Glina, gnetljiva in vodljiva surovina, ki s pomočjo ognja postane trda keramika, Barbo opominja na vez med preteklostjo in sedanjostjo. Delo z glino ji omogoča, da s tradicionalnimi znanji in veščinami izrazi svoja razmišljanja in oblikuje nekaj sodobnega. Odlično poznavanje materije in izpopolnjeno tehnološko znanje ji omogočata popoln nadzor pri ustvarjanju. Tokrat na ogled ponuja nekaj njenih ljubih del iz preteklih let in serijo novih del, pri katerih je iskala različne izraze ene same glazure. Kot vsako leto je tudi letos izdelala novo serijo vaz, s katerimi pričakuje prve cvetove potonik. Svojo ljubezen do cvetja je izrazila tudi s serijo vaz za ikebane, ob razmišljanju o minljivosti pa je oblikovala nagrobne šopke.

Barba se je v letih ustvarjanja udeležila več kot sto skupinskih in samostojnih razstav doma in v tujini. In kot je zapisala Anamarija Stibilj Šajn, Barba pri tem vseskozi dokazuje, kaj vse zmore močna želja in kam jo lahko pripelje ustvarjalna strast, saj neutrudno nadgrajuje in krepi svojo poetiko, njena dela pa vsebujejo avtorsko prepoznavnost.

Umetnica je kot idejna in organizacijska vodja vsakoletnega Mednarodnega simpozija umetniške keramike V-oglje v svojem snovanju in prezentaciji umetniške keramike pridala tako slovenskemu kot širšemu kulturnemu prostoru pomemben delež in pečat na kulturno-likovnem področju. Z Nikom sta tako doslej gostila vrhunske strokovnjake za keramiko iz skoraj trideset držav: umetnike, slikarje, kiparje, profesorje s svetovno znanih akademij …

Barba se je iskreno zahvalila vsem obiskovalcem razstave, ki so slavljenki ob jubileju zaželeli vse dobro in jo obdarili, med drugim tudi z okusnim tradicionalnim prekmurskim kruhom vrt­ankom. V imenu šenčurske občine je spregovoril tudi podžupan Aleš Perič Močnik, ki se je ustvarjalki zahvalil za vse ustvarjalne aktivnosti, s katerim je izjemno obogatila kulturno področje domače občine, katere ime je ponesla v svet. Barbina kreativnost, barvitost in tenkočutnost pri ustvarjanju nikogar ne pustita ravnodušnega. In tudi tokratno srečanje je odzvanjalo z željami vseh, naj Barbo vse te osebnostne vrline – skozi čas prerojene v ognju – spremljajo še vrsto let.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 9. avgust 2010 / 07:00

Nesreče

Zaplezali so se v stenah Kranjska Gora - V sredo nekaj pred 17. uro sta se v steni pod Škrbinjekom v Mali Pišnici zaplezala dva planinca. Dežurna ekip...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.