Sodomija

»Dekle« v naslednji skupini prisiljencev ljubljanske delavnice je predstavljal Ferdinand Lohr, rojen v Gradcu, leta 1859 star 16 let, samski, brez poklica, brez premoženja, vešč branja in pisanja, večkrat kaznovan zaradi kraje.

Na zaslišanju je priznal nečistovanje s Francem Bertonom in Štefanom Latinijem. Berton da ga je že decembra 1857 nagovoril, da sta šla na stranišče. Tam je Lohr z roko tako dolgo zadovoljeval Bertona, da je temu brizgnilo seme iz uda. To se je zgodilo v decembru dvakrat. Enkrat pa je Lohr pustil Bertonu, da mu je vtaknil ud v zadnjik in ga premikal ven in noter, to je Berton ponovil še enkrat maja 1858.

Podoben dogovor je imel Lohr tudi z Latinijem, s katerega udom »se je igral« na stranišču septembra 1858, novembra pa je pustil, da mu je Latini vtkanil ud v zadnjik. Za te usluge da sta mu dajala njuhanca in kruha.

Izjave Lohra sta Berton (31) in Latini (24) zavračala kot lažne in zaradi pomanjkanja dokazov glede nenaravnega nečistovanja so ju vrnili v prisilno delavnico.

Tretji, ki je zlorabljal Lohra, je bil Franc Petrič, rojen v Trstu, star dvajset let. Petrič je priznal, da je Lohra v prisilni delavnici trikrat v zadnjik »busarirte« in da ga je Lohr dvakrat zadovoljeval do izliva semena. Lohr je priznal ročno zadovoljevanje, zanikal pa je »buzariranje«.

Ker je Petrič priznal, je sredi februarja 1859 začel prestajati enoletno zaporno kazen, nato so ga vrnili v prisilno delavnico. Enako je bilo določeno za Lohra, vendar ga je že na začetku septembra 1859 pobrala jetika.

Za njuhanec in kruh je bil pripravljen nastaviti svoj zadnjik v ljubljanski prisilni delavnici tudi Franc Pauser, 19-letni samski kolarski vajenec iz Gradca. Neke noči v letu 1859 sta mu Jakob Bilban, 16-letni čevljarski vajenec iz Trsta (rojen v Kamniku) in Angelo Sartoretti, 26-letni samski sin kleparja iz Gorice, obljubila omenjene dobrote v zameno za spolne usluge. Strinjal se je in v skupni spalnici so primaknili ponoči svoje postelje skupaj, potem pa šepetali med seboj in se smejali, da so jih opominjali k tišini, nazadnje prižgali luč in jih dobili v primaknjenih posteljah. Na kazenskem zaslišanju so priznali, da je prišlo do izvršenega analnega koitusa in najmlajšega so obsodili na 14 mesecev zapora, druga dva pa na 15. Po prestani kazni so jih vrnili v prisilno delavnico.

Pri homoseksualnem zadovoljevanju strasti seveda ne moremo mimo dogajanja v duhovniških vrstah. Vendar je v teh primerih, če se je zanje že razvedelo, zelo težko prišlo do sodne obravnave, saj je bila Cerkev zelo zaščitena in je takšne zadeve urejala oziroma prikrivala znotraj ustanove. Kljub vsemu se je sem ter tja našel kak prepotrebnež, ki ga tudi oblast ni več mogla zaščititi pred sodno obravnavo. V omenjenem obdobju se nam je ohranil primer z Dolenjskega. O tem je poleti leta 1856 poročalo novomeško orožniško poveljstvo državnemu pravdništvu, kot sledi.