Knafelčeva markacija stara sto let

Te dni mineva 129 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, planinci pa letos praznujejo tudi stoletnico markacije, ki jo je leta 1922 osnoval Alojz Knafelc. To in še več je zbrano v novi monografiji Slovensko planinstvo skozi čas.

Ljubljana – Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija – 129 let pozneje v 293 društvih in klubih namreč združuje skoraj 52 tisoč članov.

Že z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti, da bi zavarovali slovenske poti pred tujim poseganjem. Že v prvem letu delovanja je slovenska planinska organizacija označila 97 poti – poglavitni namen je bil preprečiti Nemcem, da bi po naših planinskih poteh še naprej delali nemške napise in kažipote. Za prvotno označevanje so uporabljali ravne črte (proge) v rdeči, zeleni, rumeni, modri, ponekod tudi črni barvi in potek poti označevali s križi, večjimi kvadrati in krogi. Tak način markiranja se je ohranil vse do konca prve svetovne vojne. Da bi poenotili oznake, so leta 1895 v četrti številki Planinskega vestnika izdali Določila o zaznamovanju potov Slovenskega planinskega društva. Po prvi svetovni vojni pa so v SPD začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti, pravijo v Planinski zvezi Slovenije. Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, kartograf in planinec, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven, v vsem tem času pa je postala simbol slovenskega planinstva. Od leta 2007 je zaščitena z zakonom o planinskih poteh, od leta 2016 je tudi zaščitena blagovna znamka.

»Planinska markacija mora biti tako dobro vidna in preprosta kot tudi enotna na vsem državnem ozemlju. Alojz Knafelc je to začrtal že pred sto leti in vse od takrat pogled na našo markacijo pri obiskovalcih gora vzbuja zaupanje, saj vedo, da se podajajo na dobro vzdrževano in primerno opremljeno planinsko pot. Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje okrog tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje okoli 10 tisoč kilometrov planinskih in okoli 2 tisoč kilometrov turnokolesarskih poti. Finančno breme vzdrževanja poti, ki jih uporabljamo vsi, tako domačini kot tujci, pa je vse do zdaj pretežno na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost,« poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Markacija se še danes riše po njegovih navodilih, tako da je vidna v smeri hoje in nas s tem vodi po pravi poti. Običajno je narisana v višini oči na desni strani na drevesih, skalah, včasih tudi na drugih objektih. Takoj za razpotjem je navadno vidna naslednja markacija, ki potrdi, da smo na pravi poti.

Na Planinski zvezi Slovenije so ob jubileju izdali monografijo Slovensko planinstvo skozi čas, ki skozi oči zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. V kronološkem sosledju sledi razvoju planinstva od prvih zabeleženih pristopov v slovenske gore prek številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, odprtja Slovenskega planinskega muzeja in vse do aktivnosti današnjih dni. Opremljena je s kratkimi biografijami vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlago posameznih dogodkov, predvsem pa z bogatim slikovnim gradivom – in tako ponuja bogato predstavitev planinske zgodovine in ljudi, ki so to zgodovino krojili.