Veselimo se brez alkohola

Letošnja akcija 40 dni brez alkohola poteka pod geslom Smej se. Z njim spodbujajo k odprtosti in iskanju načinov, da bi se znali veseliti brez alkohola – tako v domačem kot širšem družabnem okolju.

Ljubljana – Z akcijo 40 dni brez alkohola želijo soorganizatorji Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij zmanjšati število stisk zaradi alkohola in opozoriti, da čezmerno uživanje alkohola povzroča nasilje, prometne nesreče in bolezni. »Z odpovedjo alkoholu izrazimo solidarnost do vseh, ki trpijo zaradi alkohola,« je na novinarski konferenci ob začetku akcije dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar je predstavil problematiko alkohola v prometu. »Zloraba alkohola v prometu vsako leto botruje okrog 1500 prometnim nesrečam, ki praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Zelo skrb vzbujajoče je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola,« je pojasnil Hribar. Lani so bili po njegovih besedah vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč moški, stari od 45 do 64 let, najmlajša med smrtnimi žrtvami pa sta bila mladostnika, stara 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. »V letu 2021 se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 1.513 prometnih nesreč oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2020. Povečanje beležimo tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, in sicer za 16 odstotkov. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 37 udeležencev oziroma 37 odstotkov več kot v letu 2020,« je še dodal.

Karmen Henigsman, psihologinja z NIJZ, je poudarila problematiko pitja alkohola, ki se je v obdobju epidemije covida-19 še poslabšala. Po njenih besedah vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, umrejo tri osebe. S pitjem alkohola so povezani tudi stroški države, ki so v letih od 2012 do 2016 na letni ravni v povprečju znašali 228 milijonov evrov. »Raziskava NIJZ SI-PANDA, ki spremlja stanje v različnih obdobjih epidemije covida-19, razkriva, da je od 7,9 do 13,9 odstotka odraslih prebivalcev v Sloveniji v času epidemije pilo več alkoholnih pijač kot pred epidemijo. Porast je še najbolj očiten v starostni skupini od 18 do 29 let, kjer je približno petina posameznikov poročala o večji količini popitega alkohola v obdobju epidemije,« je dejala Henigsmanova in dodala, da je registrirana poraba alkohola leta 2020 znašala 9,8 litra čistega alkohola na prebivalca.