Potek gradnje druge cevi predora sta si ogledala minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Dnevno napredujejo za približno dva metra. / Foto: Urša Peternel

Vrtajo dan in noč

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec si je v sredo ogledal potek gradnje vzhodne cevi predora Karavanke in z zadovoljstvom ocenil, da dela potekajo odlično. Izkopana je že več kot polovica našega dela, do preboja z avstrijsko stranjo naj bi prišlo septembra prihodnje leto.

Izkopani material odvažajo na tri odlagališča, največje je pri odcepu za Mojstrano, drugo je nasproti predora, tretje pa odpirajo v teh dneh nasproti cestninske postaje Hrušica. Vsega materiala naj bi bilo 420 tisoč kubičnih metrov, kar je za 171 olimpijskih bazenov.

Hrušica – Dela pri gradnji druge cevi predora Karavanke dobro napredujejo, do srede so delavci izvajalca Cengiz izvrtali že 1755 metrov globoko, kar je več kot polovica slovenskega dela cevi. Na naši strani se je gradnja – z zamudo zaradi zapletov z izbiro izvajalca del – začela predlani avgusta, preboj pa je predviden septembra prihodnje leto. Avstrijci so svoj del vzhodne cevi izkopali septembra lani. Promet po vzhodni cevi naj bi stekel leta 2025.

V sredo sta si potek gradnje ogledala minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Minister je z zadovoljstvom ocenil, da dela potekajo odlično in da bodo časovne roke dosegli oziroma po napovedi izvajalca morda celo prehiteli. Delo poteka 24 ur na dan, skupaj pa je na gradbišču, v predoru in zunaj približno sto turških delavcev. »Res opravljajo veliko delo, na katero smo ponosni,« je dejal minister Vrtovec.

Predsednik uprave Darsa Hajdinjak je povedal, da je hitrost napredovanja del odvisna zlasti od sestave kamnin, večjih delovnih nesreč pa doslej k sreči ni bilo.

Vodja projekta gradnje pri Darsu Karel Močilnikar je pojasnil, da se v delu, kjer vrtajo trenutno, soočajo s povečanimi hribinskimi pritiski in prisotnostjo metana, večjih vdorov vode pa doslej ni bilo. Zaradi relativno sušne zime vode ni veliko, bistveno večje količine pa pričakujejo na okoli treh kilometrih, kjer so imeli težave z vdorom vode že ob gradnji prvi predorske cevi. Za izvajanje izkopa ob dotoku vode so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, vrtanje in drenaža.

Kot so še napovedali, bo po preboju cevi jeseni prihodnje leto sledila finalizacija predora in vgradnja elektrostrojne opreme ter njeno testiranje. Promet po tej cevi naj bi stekel maja 2025.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 4. marec 2020 / 09:34

Najboljša tekačica in lokostrelec

V Kamniku so podelili priznanja najboljšim športnikom v lanskem letu. Najboljša športnica je gorska tekačica Mojca Koligar, najboljši športnik lokostrelec Gašper Štrajhar, najboljša športna ekipa pa o...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Razglasili najboljše plesalce

Plesna zveza Slovenije je minuli teden v Festivalni dvorani v Ljubljani podelila nagrade in razglasila najboljše plesalce za leto 2010.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Sproščeno in brez balasta

V nedeljo se bo deset glasbenih izvajalcev potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji v nemškem Düsseldorfu.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Včasih je luštno b´lo

Najprej smo v petek obiskali dobrodelni koncert na Kokrici, potem smo se ustavili na Stavrosovem nastopu, v soboto pa obiskali še Košnikovo gostilno in prisluhnili Gašperjem s prijatelji v Preddvoru.

Zanimivosti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Dnevom narodnih noš mednarodni status

Kamnik - Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so jih lani jeseni v Kamniku organizirali že štiridesetič, so pridobili status mednarodnega folklornega festivala. Tako so...

Nasveti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Je bila res na jedilniku Aleksandra Velikega?

Kakšna jed? Katera jed? Če bi se odpravili s karavano na Svilno cesto, bi to trdili marsikje v Uzbekistanu, v Samarkandu, v Buhari in še kje, kjer radi pripravljajo plov, turško pilav....