Muzej na prostem

Monte Piano (2324 m n. m.) – Udobna vojaška mulatjera, ki ponudi edinstven razgled na mogočne Tri Cine. Tura je izjemna v zimskem času, ko se je lahko lotimo s krpljami, smučmi ali peš, poleti pa goro lahko obiščemo tudi s kolesom.

Monte Piana je gorski plato, ki ima na severovzhodu vrh Monte Piano. Gora je pravi muzej na prostem in za Italijane je spomenik domovini, ker so tukaj divjali krvavi spopadi med prvo svetovno vojno. Padlo je 14.000 vojakov. V poletnih mesecih si lahko ogledamo zgodovinski muzej prve svetovne vojne na prostem: jarki, predori, kaverne, številne vojaške ostaline, ki spominjajo in opominjajo na nesmisle preteklosti. Gora je obenem tudi ena od točk v Dolomitih, ki ponudi spektakularen razgled na verigo znanih vrhov: Tri Cine, Paterno, Cadini di Misurina, Sorapiss, Cristallo in Croda Rossa.

Skozi predor Karavanke se zapeljemo proti Lienzu, na koncu katerega v krožišču zavijemo proti Italiji oz. Brunecku. Prečkamo mejo in v kraju Toblach zavijemo proti Cortini d'Ampezzo.

Cesta se začne vzpenjati in po približno 13 kilometrih smo na razcepu: zavijemo levo proti jezeru Misurina. Po nekaj kilometrih zavijemo ostro levo. To je cesta, ki pelje proti koči Auronzo. Po nekaj sto metrih parkiramo na makadamskem parkirišču, kjer so na nasprotni strani vlečnice. S parkirišča nadaljujemo po travnatem pobočju, kjer je tudi steptana proga. Povzpnemo se do vojaške mulatjere, ki je ravno tako steptana. Po tej poti občasno tudi vozijo turiste z motornimi sanmi. Enaka zgodba kot po cesti do koče Auronzo, Tri Cine. Po približno pol ure opazimo smerokaz, ki označuje pot levo. Po tej poti se bomo vrnili. Nadaljujemo kar naravnost. Mulatjera, ki ji sledimo, se počasi vzpenja in približno po eni uri smo pod vznožjem gore. Tukaj tudi opazimo stezo, ki se spušča v dolino. Nanjo bomo zavili ob sestopu. Od tod dalje se pot strmeje vzpenja, v prijetnih okljukih. Zaradi izjemnih razgledov niti ne opazimo, kako hitro pridobivamo višino. Mulatjera v dolžini šest kilometrov se konča pri koči Angelo Bosi oz. Rifugio Monte Piana, na nadmorski višini 2255 metrov.

Pred kočo zavijemo levo. Sledi strmejši vzpon, ki nas pripelje na planoto Monte Piana, a do vrha moramo prehoditi še široke, bele planjave, ki dajejo slutiti, da se pod njimi skrivajo grozljive podobe preteklosti, ki so zarezale tako pokrajino kot ljudi. Ta muzej na prostem je najbolje obiskati v poletnih mesecih. A mi smo danes tukaj zaradi krpljanja.

Razgledi so izjemni: Monte Paterno, Tri Cine oz. Tre Cime di Lavaredo, Cadini di Misurina, Cristallino, Croda Rossa in sosednja planota, Monte Specie oz. Štrudelj, ki smo ga nedavno tudi obiskali. Neizmerni razgledi, ki se odpirajo na vse strani neba, so nagrada za vložen napor na tej turi.

Na južnem vrhu je tudi zasebna koča Carducci, ki je za javnost zaprta. V poletnih mesecih lahko ogled planote traja tudi več ur, odvisno od tega, koliko vas zanimajo zgodovinski ostanki prve svetovne vojne.

Vrnemo se po poti vzpona, a le do ovinka, kjer smo prej opazili stezo, ki se spušča v dolino. Ta steza je ravno tako široka kot steza, po kateri smo se vzpenjali, in tudi zelo prijetna. Sestopna pot nam ponudi razgled na Cadini di Misurina in na Sorapiss, skalno pregrado, ki je na večini fotografij jezera Misurina. Nazaj na pot vzpona se vrnemo pri tablici, ki smo jo prej opazili, in se po mulatjeri vrnemo nazaj na izhodišče, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2324 m
Višinska razlika: 565 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 1 / 5