Janša: Ukrajini zagotoviti perspektivo polnopravnega članstva v EU

Ljubljana – Premier Janez Janša se je danes ponovno zavzel, da bi Evropska unija Ukrajini čim prej zagotovila perspektivo polnopravnega članstva v EU. V tej luči sta s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim na EU in Evropski svet tudi naslovila posebno pismo, ki ga je doslej podprlo že več njunih evropskih kolegov.

Janša, ki je na novinarski konferenci Ukrajini izkazal podporo tudi s kravato v modro-rumeni barvi ukrajinske zastave, je ob tem spomnil, da so bili Slovenci pred 30 leti v podobnem položaju, kot je Ukrajina danes, in »vemo, kako se Ukrajinci počutijo, zato izrazi solidarnosti z naše strani prihajajo iz srca«.

Dodal je, da se Slovenci zavedajo, da je za uspešno obrambo pred agresijo poleg orožja in vojske ključno, da obstaja volja za obrambo doma in domovine in da obstaja morala, ki omogoča da volja na tudi koncu zmaga. Prav zaradi tega sta s predsednikom poljske vlade v sredo na ostale kolege v EU in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela naslovila posebno pismo, v katerem pozivata Evropski svet, ker je potrebno soglasje vseh 27 članic, da se Ukrajini po hitrem postopku zagotovi perspektiva polnopravnega članstva v EU.

Temu pozivu se je ponoči in danes po besedah Janše pridružilo že več kolegov. Na zasedanju Evropskega sveta naj bi skušali prepričati skeptične kolege do širitve EU, »da zdaj ni več čas za dolga razmišljanja, da so razmere geostrateško drugačne, da smo se zbudili v v drugačen svet in Evropo ter da so potrebne pogumne odločitve«.

»Zgodovina dveh desetletij nas je naučila (...), da če se ne širi EU, če se ne širi prostor svobode in demokracije, se širi nekdo drug. Iz te krute lekcije se je treba nekaj naučiti (...) in preprečiti, da bi (...) v prihodnosti prebivalci EU, še posebej tisti, ki so relativno blizu kriznih žarišč, plačevali ceno, kot so jo naši očetje in dedje v neki drugačni Evropi,« je dejal.

Upanje v hitro članstvo, ki ga lahko EU ponudi Ukrajini, pa tudi Moldaviji, Gruziji in državam Zahodnega Balkana, je možen, dostopen, realen, realističen politični odgovor, ki ga Evropa in svet v tem trenutku potrebujeta, je pozval premier. »To upanje je seveda realno, če se bo Ukrajina ubranila,« je dodal.

Glede dopoldanskega pogovora z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom je Janša dejal, da mu je ta povedal, da je cilj ruskega napada obglavljenje ukrajinske države ter zamenjava vlade in predsednika in vzpostavitev proruske marionetne vlade. Ukrajinski premier mu je še dejal, da se Ukrajina bori in da potrebuje pomoč. Da se Ukrajini zagotovi pomoč, je po besedah Janše kratkoročno daleč najpomembneje.

Njegov obisk Kijeva, ki je bil načrtovan za danes, ni odpovedan, temveč je zaradi zasedanja Evropskega sveta in varnostnih okoliščin prestavljen na kasnejši čas. »Zelo verjetno jutri ne bo možen.«

Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh v Ukrajini, lahko rečem, da na ravni EU in zveze Nato tako visoke stopnje odločenosti po skupnem odzivu, stališčih in odporu agresivnim dejanjem še ni bilo, je dejal premier.

»Tisti, ki so v Kremlju s to dodatno agresivno potezo popolnoma razgalili svoje cilje, so se zmotili,« je dejal.

Dodal je, da se ne bo ponovilo ne leto 2008 z milimi sankcijami po ruski vojaški intervenciji v Gruziji in ne 2014, ko je ruski okupaciji Krima sledil relativno medel odziv.

»Danes v EU dozoreva odločitev, da moramo postati neodvisni od ruskih energentov. Dozorelo je spoznanje, da v teh časih potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode znotraj EU in Nata,« je še dejal premier.

Na današnji seji vlade o razmerah v Ukrajini so ocenili tudi neposredno stopnjo ogroženosti države. Ocenili so, da obstaja možnost kibernetskih napadov, ki se po Evropi že dogajajo in za katere ni nobenega dvoma, da prihajajo iz Kremlja.

Neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije po zagotovilih Janše ni. Slovenija zato ne dviga bojne pripravljenosti slovenskih obrambnih sil, uvaja pa določena dežurstva, da se bodo lahko nadaljnji ukrepi, če bodo potrebi, sprejeli »v realnem času«.

Slovenija je lahko tarča resnih kibernetskih napadov, podjetja kritične infrastrukture so na to opozorjena, smo pa vsi kot posamezniki ranljivi in se moramo pripraviti tudi na to, da ne bo mogoče npr. nekaj časa uporabljati mobilne telefonije, je posvaril Janša.

Vlada je tudi sprejela sklep, da se z vsemi zaključki vlade v najkrajšem možnem času seznanita tako parlamentarni odbor za obrambo in odbor za zunanjo politiko.

Slovenski državljani, ki so trenutno v Ukrajini in »jih je nekaj«, so po njegovih navedbah na varnem in v stiku s slovenskim veleposlaništvom. Zaenkrat ni podatkov, da bi bil kdo od njih pogrešan ali ranjen, je še dejal premier. Dejal je, da so se davi nekateri skušali prebiti prek cestnih povezav, a veliki večini po informacijah, ki jih ima vlada, zaradi zasedenih prometnic to ni uspelo in so se večinoma vrnili v Kijev.

Vlada je tudi obveščena, da je v Ukrajini nekaj slovenskih gospodarstvenikov. Z nekaterimi so v stiku, z nekaterimi bodo stike še vzpostavili. »Komunikacija v glavnem še deluje in delamo na tem, da noben slovenski državljan v tem času ne bi ostal pozabljen,« je dejal Janša.

Premier je dejal, da že sprejete sankcije proti Rusiji ali tiste, ki se pripravljajo, niso mačji kašelj. »Rusija je jedrska velesila in regionalna vojaška sila, ni pa ekonomska sila«. Gospodarske sankcije skoraj vedno prizadenejo sicer obe strani, a v primeru teh sankcij je popolnoma jasno, da bo srednjeročno poraženec Rusija, je dejal.

Sankcije in vsi ostali ukrepi so usmerjene proti »nerazumni, brezglavi, agresivni politiki« ruskega vodstva in ne proti ruskemu ljudstvu, je še dejal. »Vsi bi si želeli, da si rusko ljudstvo v prihodnosti izvoli predstavnike, ki ne bodo ogrožali nikogar«.

Glede morebitne množične evakuacije tujih državljanov, torej tudi slovenskih, iz Ukrajine, je predsednik slovenske vlade dejal, da se množična evakuacija ne pripravlja, »se pa vsi pripravljamo na morebiten begunski val« iz Ukrajine.