Medtem ko lahko Dars slovenskim voznikom, ki nimajo veljavne e-vinjete, kazen in račun za vinjeto pošljejo po pošti, pa morajo tuje kršitelje še vedno fizično ustaviti. / Foto: Tina Dokl

Tudi nadzor e-vinjet poteka večinoma na terenu

Darsovi nadzorniki so v prvem tednu veljavnosti e-vinjet potrdili že skoraj 1200 kršitev, za približno 3600 kršitev pa še poteka preverba. Večino nadzora še vedno opravijo na terenu.

Kranj – Na slovenskih avtocestah se od 1. februarja lahko vozimo le ob uporabi e-vinjete. Ker gre za digitalno obliko potrdila o plačilu cestnine, ki ga za razliko od klasične vinjete (nalepke) s prostim očesom ni mogoče preverjati, se je seveda spremenil tudi nadzor nad uporabo in veljavnostjo e-vinjet. Na Družbi za avtoceste v RS (Dars) smo se zato pozanimali, kako nadzor izvajajo po novem in koliko kršitev so zaznali v prvem tednu po uvedbi e-vinjete.

Na Darsu so pojasnili, da nadzorni sistem e-vinjete trenutno delno že deluje, v celoti pa bo deloval do konca tega meseca. Nadzor temelji na prepoznavanju registrskih tablic preko stacionarne opreme (kamere na portalih in drogovih), prenosnih kamer, mobilnih kamer v vozilih cestninskih nadzornikov in tudi tablic, ki jih cestninski nadzorniki uporabljajo na počivališčih za parkirana vozila.

Ko se pri nadzoru izkaže, da ima vozilo veljavno vinjeto, sistem podatek o skenirani registrski tablici izbriše. Ob kršitvah, torej vožnji brez veljavne vinjete, pa sistem podatek shrani. »Podrobnosti delovanja nadzornega sistema ne bomo podajali, ravno tako ne taktike in metodike dela cestninskih nadzornikov pri izvajanju nadzora nad uporabo e-vinjet. Še vedno bo potekal tudi nadzor na terenu – ne nazadnje bodo nekateri imeli veljavno nalepko vse do konca februarja,« ob tem poudarjajo na Darsu.

Večina kršiteljev je tujcev

Eno temeljnih nerazumevanj nadzora pri e-vinjeti je, da cestninskega nadzora na terenu ni več, opozarjajo na Darsu. Domačim voznikom plačilne naloge in račune za e-vinjete odslej praviloma pošiljajo po pošti, pred tem pa morajo pregledati posnetke, na katerih so zaznani kršitelji, in v ozadju speljati celoten prekrškovni postopek. Tujce, ki predstavljajo približno 95 odstotkov kršiteljev, bodo še naprej skušali v največji možni meri sankcionirati na nadzornih točkah, počivališčih, mejnih prehodih. »Razlika bo samo v tem, da bodo že na točki, preden jih bomo lahko ustavili, zaznani s kamerami, nadzornik pa bo potem dobil informacijo, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati,« so pojasnili.

Darsovi nadzorniki imajo za domače uporabnike avtocest in hitrih cest dostop do vseh potrebnih podatkov, zato jim lahko pošiljajo plačilne naloge in račune za e-vinjete po pošti. Fizična ustavitev na točki nadzora tako ni več potrebna, tudi izterjavo računov za neplačane vinjete in neplačane globe je za slovenske državljane enostavno izvajati, poudarjajo. »Seveda pa to ne pomeni, da domači uporabniki ne morejo biti ustavljeni tudi na terenu. Med drugim v primeru, da bomo za določeno registrsko tablico dobili podatek, da je ukradena, ali zaznali, da gre za poskuse goljufij (npr. prenosi tablic med vozili …),« so razložili.

Na Darsu pojasnjujejo, da bo tudi za državljane EU načeloma možno dobiti potrebne podatke prek skupnega evropskega sistema Eurocaris, kar pa je zamuden proces. Ker sistem tudi ni poenoten za vse države, za veliko držav podatki ne bodo uporabni za pošiljanje računov za vinjete in plačilnih nalogov po pošti. Dodaten problem pri državljanih EU predstavlja tudi izterjava, medtem ko podatkov za državljane tretjih držav sploh ne bodo mogli pridobiti, dodajajo. »Na podlagi navedenega je tudi jasno, zakaj bo tudi po uvedbi e-vinjete treba večino nadzora še vedno opraviti na terenu,« opozarjajo.

Prvi teden potrjenih 1193 kršitev

V prvih sedmih dneh (do srede) so sicer v okviru sistema e-vinjete preverili 88.790 vozil, od tega je bilo potrjenih kršiteljev 1193, 3615 pa jih je še v postopku preverbe, so nam pojasnili na Darsu, kjer uporabnike znova pozivajo, naj pravočasno poskrbijo za nakup vinjete in na avtocesto zapeljejo s kupljeno in veljavno vinjeto. Od 1. decembra do vključno 8. februarja je bilo sicer prodanih 718.755 e-vinjet, od tega 93 odstotkov letnih. Približno četrtino so jih prodali po spletu, ostalo na prodajnih mestih. Lani so v prvih dveh mesecih prodali 489.940 vinjet, letos pa so decembra in januarja prodali že 518.475 vinjet.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 12. november 2020 / 17:54

Skrb za manj brezposelnih

Pilotni projekt socialne aktivacije je zaživel tudi na Gorenjskem, trenutno pa potekata programa, namenjena ženskam iz drugih kulturnih okolij, ki ju izvajata Ljudska univerza Kranj ter Ljudska univer...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 27. februar 2018 / 11:59

Slovenologija z znanima arheologoma

Kamnik – V Kamniku živeči Američan Noah Charney bo v sklopu svojih pogovornih večerov pod naslovom Slovenologija gostil dva pomembna slovenska arheologa. Ivan Šprajc je bil zaradi odkritij stotine...

Šport / torek, 27. februar 2018 / 11:49

Jakov in Žan domov prinesla medalji

V nedeljo so se zaključile olimpijske igre v Pjongčangu. Naši športniki so osvojili dve medalji. Po biatloncu Jakovu Faku, ki je bil srebrn na individualni tekmi, je bron v veleslalomu osvojil deskar...

Razvedrilo / torek, 27. februar 2018 / 10:59

Eva pred prelomnico

Pevka Eva Černe je prepričana, da jo letos čaka posebno leto. Ob 12-letnici glasbene poti bo v Avditoriju Portorož pripravila gala koncert, s čimer bo uresničila dolgoletne sanje. Ob spremljavi sim...

Gospodarstvo / torek, 27. februar 2018 / 10:34

Zaradi civilne iniciative ustavili investicijo

Avstrijski Hasslacher je zaradi delovanja civilne iniciative ustavil desetmilijonsko investicijo v Lipu Bohinj. Modernizacija proizvodnje je nujna, opozarja direktor Alojz Burja.

Gospodarstvo / torek, 27. februar 2018 / 10:32

Za hlod javorja osemnajst tisoč evrov

Na licitaciji vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu je najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja, za katerega je lastnik iztržil 17.912 evrov.