Sodomija

Naslednji tujec, ki se je moral zaradi sodomije zagovarjati na Kranjskem, je bil Italijan.

Domenico Sarrot (13), kavarniški vajenec v kavarni Nicolle Ronnerja v Ljubljani, je leta 1857 prijavil, da je že kaka dva meseca spal skupaj v postelji z markerjem (natakarjem) A. Molonijem. Zadnjih 14 dni pa da ni imel več miru pred njim. Neke noči se je nenadoma prebudil, ko ga je Moloni držal za ud in hotel z njim onanirati. Seveda se mu je iztrgal, Moloni je čez nekaj dni poskušal znova. Skušal je vtakniti spolni ud v Sarrotovo danko; ter nato še v treh nočeh. Sarrotu je bilo dokončno dovolj teh poskusov po 14. avgustu 1857, ko ga je Moloni ponovno zgrabil in hotel s svojim udom prodreti v njegovo danko. Sarrot se je silovito upiral, Moloni pa mu je prigovarjal: »Bodi pri miru mali, rad bi te imel.« Vendar ni uspel v svojem namenu, čeprav je z udom močno pritiskal na odprtino danke. Namen je propadel tudi, ker se je bal, da bo Sarrot pričel kričati, v isti sobi so namreč spali še gospodar Ronner in drugi.

Moloni (21), rojen na Krfu, turški podložnik, samski, leta 1857 nekaj mesecev marker (natakar) v Ljubljani, je zanikal, da bi počel kaj takega, in zadevo so opustili zaradi pomanjkanja dokazov.

Pri živalski sodomiji smo videli, da je bila zaradi sramotnosti pripravna tudi za obrekovanje. Prav tako je bilo nevarno, da bi človek prišel na glas, da se spolno izživlja s pripadniki istega spola. Precejšnja verjetnost, da je šlo za obrekovanje iz maščevalnosti, se nam kaže v primeru, ko je Janez Feichter, pastorek ljubljanskega pivovarja Matevža Urha, prijavil svojega očima, da ga je hotel poseksati.

Bilo pa je tako, da so v noči na 14. februarja 1857 Feichter, Urh in pivovar iz Štajerske Josef Hopfgartner pohajali po gostilnah tako dolgo, da Hopfgartner ni mogel več v svoje stanovanje in so šli prespat k Urhu. Ker je bila v sobi samo ena postelja, se je Hopfgartner ulegel na kanape, Feichter pa k očimu v posteljo. Proti jutru naj bi Feichterja nenadoma zbudilo močno siljenje v njegov zadnjik. V trenutku prebujen je opazil, da mu poskuša Urh stlačiti svoj ud v danko. V ta namen da mu je hotel z roko razširiti zadnjik, mu ga vlekel s prsti narazen, pri tem je globoko in težko sopel. Ko se mu je Feichter sunkoma odtegnil, se je Urh obrnil proti steni in se delal, da spi. Zjutraj o tem ni bilo besede.

Urh je zavračal obdolžitev kot izmišljeno in lažno. Dejal je, da se je ločil od svoje soproge, prijaviteljeve matere, in da živi z njo v sovraštvu, a da je pastorka vedno obravnaval kot svojega sina, da ni skrbel samo za njegovo telesno vzdrževanje, pač pa tudi za njegovo moralno vzgojo. Da je fant tiste noči spal pri njem v postelji, ni bil slučaj, h kateremu bi bil on napeljal. Kaj takega bi mu še toliko manj prišlo na misel, ker je Hopfgartner spal v neposredni bližini. Feichter naj bi to prijavil zgolj iz zlobne maščevalne želje. To da je razvidno tudi iz pozne prijave (2. marec 1857), ker je Urh Feichterja enkrat kasneje po tem skupnem popivanju ozmerjal zaradi neprimernega obnašanja in mu rekel, naj nikar ne upa več na kakšno njegovo nadaljnjo (denarno) podporo.