Naseljenim risom gre dobro

Vseh pet risov, lani izpuščenih na Pokljuki in Jelovici ter doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost, ugotavljajo strokovnjaki.

Ljubljana – Konec aprila bo minilo leto dni, kar so v gorenjske gozdove izpustili pet risov, dva na Jelovici in tri na Pokljuki. Z živalmi, ki so jih pripeljali iz Romunije in Slovaške so tako tudi v gorenjske gozdove spet naseliti to plašno veliko mačko. Zois, Aida, Tris, Julija in Lenka, kot so jih poimenovali, so na to območje prišli z namenom, da izolirano populacijo z območja Dinaridov povežejo z risi v Alpah in ji tako omogočijo dolgoročen obstoj.

Strokovnjaki so na območju Slovenije in Hrvaške v sezoni 2020/2021 zabeležili sto odraslih risov. V okviru projekta LIFE Lynx so jih do sedaj v naravo izpustili 13; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Kot pojasnjuje vodja projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, je šest lani izpuščenih risov na dobri poti, da se vključijo v populacijo; do konca projekta naj bi v dinarsko-jugovzhodnoalpsko populacijo vključili 14 živali. Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore; skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov. Lani poleti pa so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah, kjer risinja Aida skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost, sicer pojasnjujejo strokovnjaki projekta Life Lynx.

Opozarjajo, da je največja grožnja našim risom parjenje v sorodstvu, zato stanje populacije spremljajo tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije, zato je tako pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.

V okviru projekta bodo doselitve risov nadaljevali tudi letos; v načrtu je preselitev dveh v Slovenijo in dveh na Hrvaško. Ob tem so sodelujoči strokovnjaki pojasnili tudi, da so v okviru projekta izvedli javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih je naklonjena tako splošna javnost kot zlasti lovci, ki imajo do naselitve risa pozitivnejši odnos kot lovci drugje v Evropi.