Postsovjetski imperij

Decembra 2021 je minilo že trideset let od razpada Sovjetske zveze. Ruski predsednik Vladimir Putin ima to dejstvo za »največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja«. Zdaj poskuša vzpostaviti novi ruski imperij …

Razpad Sovjetske zveze

Obnovimo najprej potek razpada sovjetskega imperija v letu 1991. »Junija leta 1990 je po zelo uspešnem sovjetsko-ameriškem vrhunskem srečanju v Washingtonu zahodni svet proslavljal konec hladne vojne med supersilama. Takrat je le malo zahodnih politikov opažalo naraščajočo notranjo nestabilnost Sovjetske zveze. Med svojim predsednikovanjem se je Gorbačov zavzemal za spremembo sovjetskega sistema. Ruski besedi glasnost (slovensko odprtost) in perestrojka (preobrazba) sta postali splošno znani kot simbol njegovih prizadevanj za svobodnejšo družbo. Vendar je moral Gorbačov pri svojih prizadevanjih loviti krhko ravnotežje med partijskimi konservativci in radikalnimi novimi demokrati. Kljub vsem naporom so se v zgradbi federacije pojavile zlovešče razpoke. Le dva meseca po washingtonskem srečanju so sovjetske republike Armenija, Turkmenistan in Tadžikistan razglasile neodvisnost. Gorbačov je skušal ohraniti celovitost Sovjetske zveze s spremenjeno federalno pogodbo, ki naj bi jo potrdili na referendumu. Kljub temu so Armenija, Gruzija, Moldavija in baltske republike zavrnile njegov predlog; Gruzija, Latvija in Estonija so se odločile za popolno neodvisnost od zveze. Poleg tega je v Rusiji in na drugih območjih naraščalo nezadovoljstvo zaradi krize v oskrbi s hrano. Dne 19. avgusta 1991, dan pred podpisom nove zvezne pogodbe, je moskovski radio objavil, da Gorbačov 'zaradi slabega zdravja' ne more opravljati svojih dolžnosti. Oblast je prevzel osemčlanski krizni komite konservativnih komunistov, ki je začel dušiti demonstracije, stavke in tisk. Ko so se na moskovskih ulicah pojavili tanki, je množica protestnikov obkolila zgradbo ruskega parlamenta. Demonstracijo je vodil radikalni Boris Jelcin, ki je obsodil puč in ljudstvo pozval k splošni stavki. Vojska je zavrnila ukaz kriznega komiteja in ni hotela streljati na demonstrante; brez vojaške podpore je državni udar hitro propadel. Gorbačova politika glasnosti je rodila nepričakovan sad: vzpon radikalcev, ki so zlomili moč Komunistične partije in zapečatili usodo Sovjetske zveze.« Kaj je sledilo po neuspešnem puču v Moskvi? »8. decembra 1991 so se v naravnem rezervatu Beloveška pušča, nedaleč od beloruskega mesta Brest sestali voditelji Rusije (Boris Nikolajevič Jelcin), Ukrajine (Leonid Makarovič Kravčuk) in Belorusije (Stanislav Stanislavavič Šuškevič) ter podpisali sporazum o nameri ustanovitve Skupnosti neodvisnih držav. Že slaba dva tedna kasneje, 21. decembra, so se v takratni prestolnici Kazahstana Alma-Ati (danes Almati) sestali predstavniki 11 od 15 sovjetskih republik in podpisali sporazum, ki je dokončno odpravil Sovjetsko zvezo in ustanovil SND. Sporazuma niso podpisale vse tri takrat že povsem neodvisne pribaltske republike Litva, Latvija in Estonija ter tudi Gruzija. Vse štiri so menile, da so bile nezakonito priključene Sovjetski zvezi. Le nekaj dni po tem srečanju je tudi Gorbačov spoznal novonastalo realnost in odstopil.« (Vir: Wikipedija)

Rusija proti Natu

Po razpadu sovjetskega imperija je bil cel postsovjetski prostor (razen treh baltskih republik) močno oslabljen. Tudi za Rusijo so bila devetdeseta pod Jelcinovim vodstvom kaotična. Od leta 2000, ko je oblast na pobudo bolnega Jelcina prevzel Putin, si ta ves čas prizadeva za ponovno vzpostavitev ruske imperialne moči. Večina nekdanjih sovjetskih republik se temu ne upira. To se je pokazalo tudi med nedavnimi nemiri v Kazahstanu, kjer so oblasti z rusko pomočjo hitro vzpostavile stari red. Putina in Rusijo najbolj boli, ker se iz njenega nekdanjega objema vse bolj izvija Ukrajina. Ob rusko-ukrajinski meji je v pripravljenosti velika ruska vojska, Putin pa od ZDA in Nata zahteva zagotovilo, da se Ukrajina ne bo vključila v Nato. Položaj je napet, razplet negotov.

Zahod, Rusija, Kitajska

Naj pripišem še svoj pogled na aktualno stanje odnosov med Zahodom in Rusijo. V prvi in drugi svetovni vojni so bile demokratične velesile Zahoda v zavezništvu tako s carskim kot s sovjetskim imperijem. Po drugi sta Zahod in Sovjetska zveza v hladni vojni tekmovala za primat v svetu. Leta 1990 je slednja iz tekme izstopila, po letu 2000 se Rusija kot njena naslednica vrača na svetovno prizorišče. Osebno obžalujem, ker se Zahod in Rusija ne moreta oziroma nočeta povezati v ponovni zavezniški odnos, ki bi koristil obema, zlasti v odnosu do tretje sile, ki ne skriva ambicij, da postane prva sila tega sveta – do Kitajske. Še bolje bi seveda bilo, če bi tak odnos zmogle vse tri, v dobro vsega človeštva …