Stoletnica usmiljenk v Mengšu

V minulem letu so sestre usmiljenke, ki so ustanoviteljice Doma svete Katarine, praznovale stoto obletnico prihoda v Mengeš, v začetku tega leta pa slavijo desetletnico delovanja doma starostnikov s koncesijo.

Dom svete Katarine, ki deluje pod okriljem sester usmiljenk oziroma hčer krščanske ljubezni, kot se uradno imenuje red, v Mengšu, kjer deluje, zagotavlja institucionalno varstvo starejšim in invalidnim osebam. V domu je demenci prijazna točka, njihova posebnost pa je oddelke Oaza, v katerem oskrbo nudijo osebam z najtežjo fazo demence, ki jim na izvirne načine omogočajo optimalne življenjske pogoje.

Sodoben dom je svoja vrata odprl pred desetletjem, v začetku leta 2012. Obletnico so za zdaj zaznamovali le z mašo, večje praznovanje pa načrtujejo poleti. »Naše kapacitete so majhne, za šestdeset stanovalcev, kar nam daje veliko prednost, da poznamo vse stanovalce in lahko z njimi vzpostavimo odnos. Med stanovalci so tudi upokojene sestre usmiljenke, ki imajo svoje bogate zgodbe o delovanju v misijonih. Imamo to prednost, da imamo svete maše lahko vsak dan, kar stanovalcem največ pomeni,« nam je povedala Petra Hubad Gabršček, ki v domu deluje kot socialna delavka, z nami pa je delila tudi zgodovino doma in nekaj utrinkov dogajanja v njem.

Začetki na Vahtarjevi domačiji

Začetki delovanja sester usmiljenk v Mengšu segajo še bistveno dlje v preteklost. Septembra lani so namreč z mašo zaznamovale stoletnico prisotnosti v občini. Leta 1921 so se naselile v Vahtarjevi domačiji, ki jim jo je lastnik podaril, da bi v njej sprejemale ljudi, ki nimajo »ničesar in nikogar«. Iz lastnikove zapuščine so tako oskrbovale še deset najrevnejših Mengšanov in začele dograjevati domačijo, ki se je je med domačini prijelo ime Vahtarjeva ubožnica.

»Zgodovina ni bila lahka in prijazna do sester, vendar so pri svojem poslanstvu vztrajale in imele vero, da bo na koncu vse tako, kot mora biti. Med obema vojnama se je domačija poimenovala v Dom onemoglih, ta pa v Dom počitka. Nacionalizacija in agrarna reforma sta sestre in vse njihovo delo odmaknila od ljudi,« nadaljuje Petra Hubad Gabršček.

Tudi v prihodnjih letih je glavno poslanstvo sester ostala pomoč in skrb za druge. Leta 1976 so se začele vključevati v dom starostnikov v Kamniku, poučevati verouk, obiskovale so bolne in osamljene. Leta 1973 pa je bila zgrajena tudi hiša na Vrhovnikovi ulici, ki je bila namenjena starajočim se sestram.

Dogajanje pestro tudi danes

Z denacionalizacijo pa so dobile povrnjeno, kar jim je bilo z agrarno reformo in nacionalizacijo odvzeto. Tako je na Zavrteh zrasel Dom svete Katarine, ki je tudi v tem času poln dogajanja – kolikor pač epidemiološke razmere dopuščajo.

Ob umiritvi epidemije so se poleti lahko tudi stanovalci več družili s svojci, nekoliko bolj sproščeno pa so lahko praznovali tudi rojstne dni. Najstarejša stanovalka Agata Prelovšek je praznovala častitljivih 106 let, februarja jih bo dopolnila že 107.

Avgusta so prisluhnili koncertu citrarske skupine Notice, septembra pa so jih obiskali ljudski pevci, ki delujejo v kulturnem društvu Hiša čez cesto. Jeseni je zadišalo po pečenem kostanju, leto pa so stanovalci sklenili z obiskom Miklavža, ki je obdaril vse stanovalce, ter izdelovanjem prazničnih voščilnic in adventnih venčkov.