Pod svobodnim soncem

»Predvsem pa se za današnjega bralca ob tako razbremenjenem branju odprejo možnosti novih, drugačnih in tudi sodobnejših branj. V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni ter maloštevilnih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi strani nastane namreč osupljiv izmišljeni svet, v katerem se odvija miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa in se nam odpirajo zelo zanimiva in še kako aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne? Zavoljo vseh teh vprašanj je branje Finžgarja danes še vedno lahko razburljivo in privlačno, zato se mi pri pisanju stripa ni zdelo nujno zgodbe izraziteje posodabljati ali se kako drugače vidneje oddaljevati od izvirnika, še manj sem si želel s stripom Frana Saleškega Finžgarja in njegov roman komur koli približevati, saj nam je po mojem mnenju še vedno dovolj blizu. Strip Pod svobodnim soncem sem sam videl predvsem kot priložnost, da Damijan Stepančič s svojimi veličastnimi risbami naposled uresniči naše velike filmske sanje. Ker kaj ti bo film, če si si kupil strip.« (str. 138–139)

Ja, prav ste prebrali: roman Pod svobodnim soncem smo zdaj dobili tudi v stripu. Narisal ga je »veličastni« Damijan Stepančič, besedilo je priredil Goran Vojnović, gornji odlomek je s konca njegove spremne besede. Profesor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, v svoji spremni besedi pove, kar je povedal že meni v intervjuju za Snovanja: kako so se ameriški filmarji iz slovite družbe MGM (z rjovečo levjo glavo v špici) pripravljali, da bi po romanu posneli film. A naj bi projekt prekinil Finžgar sam, ko je zahteval, da bi v filmu nastopali slovanski, in ne ameriški igralci. Izrazito filmskost romana prepoznava tudi Vojnović, ki ima osebno izkušnjo s filmanjem svojega romana Čefurji raus! No, kakor koli že, filma še ni, za nas bi bil izrazito predrag. Dobili pa smo odličen strip. Kar je spet v duhu časa, kdo pa danes še bere debele romane?! K sreči se to še dogaja, tudi Finžgarjev roman se še prebira. Spominjam se svojega branja, bilo je enkrat v najstniških letih, ko me je ta roman povsem začaral. In po tem stripu me mika, da bi ga prebral še enkrat. Naj se tako zgodi vsem: uživajte v stripu, potem pa preberite še roman. Gledanje osvaja, branje osvobaja.