Dolga senca Dražgoš

Leta 1977 je izšla več kot tisoč strani obsegajoča knjiga Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945, ki jo od takrat rad uporabljam kot vir raznih podatkov iz medvojnih časov. Začetki mojih dvomov v NOB so povezani prav s to knjigo. Ko sem na strani 201 našel poglavje Obrambni boj v Dražgošah in zadušitev gorenjske vstaje, sem postal posebej pozoren in kritičen do ravnanja partizanov. Da se je Cankarjev bataljon pod poveljstvom Staneta Žagarja po spopadih z okupatorjem v dolini enostavno umaknil v to gorsko vasico, mi je bilo nerazumljivo. Saj je bila velika nevarnost, da jim bo sovražnik sledil. Pa tudi partizani so se obnašali nerazumljivo vpadljivo, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo.

Že ob prihodu 1. januarja so priredili veliko zborovanje v Sokolskem domu, kjer so vaščani prvič slišali partizanske pesmi. V knjigi piše, da se je vest o »dražgoški republiki« razširila po vsej Gorenjski in 4. januarja naj bi prišlo v Dražgoše mnogo ljudi iz vasi v Selški dolini. Že tukaj se opazi netočno poročanje o dogodkih. Po eni strani piše, da se je vest o »dražgoški republiki« razširila po vsej Gorenjski, na drugem mestu pa piše o ovaduhih, ki naj bi obveščali Nemce. Če se je vest širila po vsej Gorenjski, čemu bi služili potem še ovaduhi? Vmes je prišel iz Kranja v Dražgoše tudi član pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Alojz Kebe, da bi se s štabom pogovorili o nadaljnjem ravnanju. Se pravi, da je bilo vse že prej dogovorjeno. Neki drugi vir omenja Alojza Kebeta kot politkomisarja Cankarjevega bataljona.

V poročilu se Dražgoše omenjajo, kot »mala osvobojena vas«. Kakšen sarkazem, kot da so jo partizani s svojim prihodom osvobodili, čeprav so prinesli vasi le pogubo. Čeprav so vaščani rotili partizane, naj zapustijo vas, da jim bodo dostavljali hrano v skrivališča, so partizani vztrajali v vasi in zagotavljali vaščanom, da jih bodo branili. Pri tem pa niso utrdili obrambne linije pred vasjo, ampak so za zaklonišča uporabili kar hiše in zgradbe vaščanov. Podrobnosti o poteku bojev do 11. januarja ne bom opisoval, ker je vse splošno znano. Kako se je končalo, zgovorno pove naslednji odstavek iz knjige: »Zaradi junaške obrambe levega krila Na pečeh, zlasti bataljonske rezerve, si je bataljon pridobil čas za umik, tako da se je ob mraku umaknil brez žrtev in zmagovito končal svoj tridnevni boj.«

Ta »zmagoviti« boj je pomenil 41 ubitih in 81 izgnanih vaščanov, požgano in razrušeno vas, uničenje vseh zalog pridelkov in vse kmetijske opreme. Tako je bil obstoj gorske vasi uničen.

Epilog:

Se vsi tisti, ki prihajate leto za letom v Dražgoše v imenu revolucije, zavedate, da vaščanom odpirate stare, boleče rane? Vam je ta zlagana ideologija, ki jo tam častite, pomembnejša kot čast Dražgošanov? Hrepenite po lepi prihodnosti, pa se nočete otresti bremen iz preteklosti. Zakaj?

ZB NOB Škofja Loka, odpovejte to neslavno dejanje. Še je čas do nedelje.

Franci Kindlhofer