Ni ljubiteljica presenečenj

Zadnjo soboto v lanskem decembru je bila na Planet TV posebna božična oddaja Pri Črnem Petru, ki jo je zaznamovala tudi okrogla obletnica voditeljice Jasne Kuljaj. Priljubljena televizijka je namreč v prvi polovici decembra praznovala štirideseti rojstni dan.

Medtem ko je bila Jasna Kuljaj v oddaji božično razpoložena, pa so ji stalni gostje gostilne Pri Črnem Petru pripravili vrsto presenečenj.

Na temo rojstnodnevnih praznovanj smo simpatični televizijki zastavili nekaj vprašanj.

Pravijo, da je v ženskem svetu prva prelomnica, ko dopolni trideset let, potem se pa nadaljuje … Naslednja je štirideset. Kako se počutite sedaj, ko ste vstopili v novo desetletje?

Priznam, da sem imela nekaj tesnobnih misli, ali se nemara končuje štirideset prekrasnih let, kjer je šlo od prvega narejenega koraka pa vse do danes vse samo navzgor, zdaj pa prihaja naslednjih štirideset let, ko bo šlo vse samo še navzdol ... Kdor pravi, da mu je za to vseeno, laže. Sebi in vsem nam. Ali pa morda samo ne gre v te globine razmišljanja, kar pa je morda čisto pametno. Človek se ne sme preveč »zasekirati«, bolje je, da se zamoti s spodbudnimi mislimi. Jaz sem se odločila, da bom kar verjela številnim, ki so mi v čestitki napisali, da me najboljše šele čaka. Mar res? Prav, pa da vidimo!

Ali ste vedeli, da vas bodo v oddaji presenetili?

Priznam, da sem nekaj stvari vedela vnaprej. Televizija včasih samo ustvarja iluzijo nevednosti, ampak žal je tako, da mora voditelj marsikaj vedeti vnaprej, čisto iz tehničnih razlogov. Nekdo mora imeti stvari pod kontrolo in pri nas Pri Črnem Petru je še najbolje, da sem to jaz. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi kontrolo prevzeli naši humoristi? Bogve, kam bi se stvari odpeljale pod komando poštarja Peške, gasilca Saša in vsevednega novinarja Regona. (smeh)

Kako pa je z rojstnodnevnimi presenečenji – so vam ljuba ali jih ne marate?

Pri presenečenjih je več problemov. Pogosto se zgodi, da nekdo hoče nekoga presenetiti, nakar se lahko zgodi več scenarijev. Slavljenec morda ni niti pol tako navdušen, kot so vsi okoli njega pričakovali, da bo. Ali pa presenečenje slavljencu vzbudi neka čustva, za katera je še sam pozabil, da jih ima, in se morda zgodba razvije v napačno smer ... Morda kdo presenečenje napačno razume ... Skratka to je kar nevarno »polje« – in če sem iskrena: namesto da bi ljudem okoli sebe pripravljala takšna ali drugačna presenečenja, jim za darilo raje dam kuverto z denarjem. Vam povem, še nihče se ni ob tem zjokal. Niti od sreče niti od žalosti! (smeh) Tako ostanemo »na varnem«!

Če pogledate nazaj, ko ste bili mlajši, ali se spomnite kakšnega rojstnega dne, ko vam je nekdo kupil darilo, ki vas pa res ni navdušilo in je popolnoma zgrešil? Kako ste takrat odreagirali?

Saj, v tem je problem! Kot strelki se mi vsa čustva v trenutku izpišejo na obrazu in ne morem se pretvarjati, da sem navdušena, če nisem. Marsikdo je že slišal od mene: O marička, a spet te gate? Kam bom s toliko gatami! (smeh) Ali pa takoj dam vedeti, da sem dobila darilo, ki se ga je nekdo pač moral znebiti in je samo dal naprej, kar je prejel od nekoga drugega. Imam kar nos zato. Seveda, saj sama vem, kako se to počne! (smeh)

Kako ste – glede na epidemiološke razmere – praznovali rojstni dan, če ste ga sploh praznovali?

Vsem okoli sebe sem naznanila, da večje »žurke« ne bo. Ne moreš pa ljudem preprečiti, da bi ti dostojno čestitali, če to želijo. Tako da sem jim dala vedeti, da bodo vrata tega dne odprta, da so dobrodošli vsi, samo naj ne pričakujejo ne vem česa. In da tudi jaz od njih ne pričakujem ničesar. To je popolno: ko eden od drugega ne pričakujemo ničesar in samo smo. Mar ni to darilo že samo po sebi?