Kako omiliti praznični stres

Čeprav naj bi bili prazniki veseli, je za marsikoga to obdobje stresno, prežeto s tesnobo, ponovno ga otežuje zdravstvena kriza. Praznični stres lahko omilimo, pravi psihologinja Jana Malovrh iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Kranj.

Kranj – Decembrski prazniki niso vselej prijetni, še zlasti za tiste, ki se že sicer soočajo z osamljenostjo ali s težavami v duševnem zdravju. Za nameček praznike že drugo leto zapored otežuje zdravstvena kriza. »V času pandemije covida-19 se soočamo z različnimi izgubami – na področju zdravja, zaposlitvene in finančne varnosti, prisotni so občutki izgube nekdanje normalnosti,« je pojasnila psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Kranj Jana Malovrh v nedavnem spletnem predavanju Zdravo v praznike, ki je še vedno dostopno na YouTube kanalu centra in Mestne knjižnice Kranj, v sodelovanju s katero pripravljajo zdravstvena predavanja.

Zaradi koronskih omejitev pri praznovanjih se tisti, ki se iskreno veselijo praznikov, druženja z družino in verskih običajev, soočajo z izgubo običajnega preživljanja praznikov, je razložila. Dejstvo je tudi, da družinski čas lahko povzroča tesnobo, nemir, jezo, razočaranje in druga neprijetna čustva, saj začnemo intenzivneje razmišljati o družini ter morebitnih zamerah in odtujenih odnosih. To povzroči stisko ter občutke razočaranja in osamljenosti, zaradi česar si nekateri želijo, da bi bilo praznikov čim prej konec. »Želijo se izogniti obdarovanju in druženju. Nekateri stisko blažijo tudi s samopoškodovalnim vedenjem ali poseganjem v alkohol in droge,« je opozorila.

Stiske so še pogostejše pri starejših, kroničnih bolnikih, brezdomcih in drugih, ki so že sicer bolj izolirani. »Prav tako so v prazničnem času še posebej ranljivi tisti, ki so nedavno izgubili nekoga od bližnjih zaradi smrti, ločitve, selitve ali drugih razlogov. Enako lahko občutimo ob izgubi hišnega ljubljenčka,« je povedala. Osamljen človek se tako ta čas lahko počuti še bolj osamljenega. Duševne stiske se še posebej poglobijo pri tistih, ki nimajo družine ali podporne socialne mreže. »Na Inštitutu za varovanje zdravja opažajo, da število samomorov od druge polovice leta proti decembru postopoma upada, januarja pa se začne povečevati,« je razložila. Največ samomorov je spomladi, ko je razlika med zadovoljstvom drugih in lastnim občutkom nesreče največja.

»Prazničnemu stresu morda res ne moremo uiti, lahko pa ga vsaj omilimo,« je pojasnila in dodala, da je zelo dobre nasvete v duhu covida objavil NIJZ. Kot prvi nasvet je navedla, naj imamo realna pričakovanja in sprejmemo situacijo takšno, kot je. Običaje prilagodimo temu, kar je možno in izvedljivo. Če naši bližnji ne bodo mogli na obisk, ohranimo stik s pomočjo telefona, video klica ali običajne pošte, vsekakor pa si poiščimo družbo, če je nimamo. Družinske člane in prijatelje skušajmo sprejeti takšne, kot so; potrudimo se biti potrpežljivi. Pomisliti velja tudi na tiste, ki potrebujejo pomoč, in jim nameniti pozornost, zlasti starejšim, ki jih je covid-19 pahnil v najranljivejši položaj. »Četudi koga nismo zmožni obiskati, mu pišemo in ga pokličemo. Občutek osamljenosti je za marsikoga v teh dneh zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen,« je poudarila psihologinja.

Prav tako je pomembno, da stvari ne jemljemo za samoumevne, smo hvaležni za tisto, kar imamo, ter prijazni do sebe in drugih. »Poiščimo pozitivne stvari v vsakem dnevu,« je svetovala. Vzeti si je treba tudi čas zase in za aktivnosti, ki nas veselijo, poskrbeti za zdravo prehranjevanje, dovolj spanja in gibanje. »Pomembno je, da si priznamo svoje občutke in o njih spregovorimo. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, od nas zahteva veliko prilagajanja.«

Če se stiska v prazničnih dneh poglablja in je nič od navedenega ne razbremeni, je priporočljivo poiskati pomoč. »Pomembno je, da stisk in občutkov ne zanikamo, ampak se obrnemo po pomoč k svojim bližnjim, lahko pa tudi na koga znotraj mreže svetovalnih služb in društev. Iskanje pomoči je znak, da želite poskrbeti zase, in znak poguma, da si upamo priznati, da nismo v redu,« je dodala Jana Malovrh. Mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja je dostopna tudi na spletni strani programa Mira https://www. zadusevnozdravje.si/.