Samec race velike žagarice v svoji barvni harmoniji / Foto: Jurij Kurillo

Začele so se zimske urice

Enaindvajsetega decembra je z zimskim sončevim obratom prišla v deželo koledarska zima, ki bo trajala do pomladnega enakonočja 21. marca.

In od kod »zimske urice«? Za to moramo poseči nazaj domala petsto let. Tak naslov je uporabil za svojo v latinščini napisano knjigo protestantski pedagog in jezikoslovec Adam Bohorič (1520–1598).

Manjšina misli, da je dodatno zimsko hranjenje ptičev nepotrebno in neučinkovito ali celo škodljivo. Večina ornitologov pa je vendarle prepričana, da je ta človekov poseg v naravo koristen in pri nekaterih redkejših vrstah celo zaželen.

Narava se je letos kar zgodaj prekrila z belo odejo – na veliko veselje otrok, še bolj pa smučarjev in žičničarjev. Za živo naravo pa je prišel čas preizkušenj. Rastline so se sicer pripravile na mrzli letni čas, za mnoge živali pa gre za preživetje v skladu z zakoni naravnega izbora. V bližini naših bivališč bomo kajpak najprej opazili drobne pernate sosede, ptiče. Zaradi snežnega pokrivala ti po navadi težko pridejo do naravnih virov hrane, kot so najrazličnejša semena in žuželke. Ali naj jim pomagamo?

To je vprašanje, ki deli strokovnjake biologe na dve skupini. Manjšina misli, da je dodatno zimsko hranjenje ptičev nepotrebno in neučinkovito ali celo škodljivo. Večina ornitologov pa je vendarle prepričana, da je ta človekov poseg v naravo koristen in pri nekaterih redkejših vrstah celo zaželen. O tem vprašanju govori veliko literature, nekaj je je tudi v slovenščini (npr. D. Singer: Ptičje zbirališče – krmilnica; Narava, 2008). Popolnoma tudi ne moremo zavreči indirektne koristi za pernati svet, saj nas bodo opazovanja domačih vrabcev, velikih sinic, plavčkov, ščinkavcev, taščic, kosov idr. ob krmilnici in pod njo zagotovo spodbudila k zanimanju za naravo in k skrbi za njeno ohranitev.

Na vodni ptičji svet bomo pozimi lahko naleteli v vsem obilju ob katerikoli nezaledeneli vodni površini, naj bo to rečni rokav, jezero ali ribnik, kjer se po mirni gladini običajno speljujejo vsi mogoči predstavniki, od rac mlakaric in žagaric do divjih gosi in labodov, pogosto v pravih jatah. Tak ptičji raj lahko najdemo kar blizu Kranja, recimo ob Majdičevem logu, nad savsko sotesko Zarto ali pa na Zbiljskem jezeru, (glej tudi knjigo J. Kurillo, T. Šubic: Zarta ali Zarica, potopljena lepotica; Zavod RS za varstvo narave, Kranj, 2011).

Zdaj se pa podajmo še na odprto, zasneženo polje, kjer nam bodo kmalu prekrižali pot različni sledovi živalskih stopal. Če bomo imeli srečo, bo to nemara značilna sled poljskega zajca, prikupne živalce, ki pa je, kot vse kaže, na gorenjskih »očiščenih« poljih kar izumrla. Sam se spomnim, kako sem v mladih letih na vsakem sprehodu po poljski poti blizu vasi Čirče naletel na dolgouhca, ki je po kratkem sedečem ogledu odskakljal v bližnje žito. Z obsežnim posekom živih mej so mu kmetovalci bržkone odvzeli ustrezno bivališče za zavetje in kotitev mladih zajčkov. Verjetno pa tej avtohtoni živalski vrsti ni prav posebno koristila kmetijska »kemija«! In kje so veverice, ki jih med gozdnimi debli kranjske okolice zlepa ne vidiš – njega dni so pa skakljale že kar v bližnji »Hujanski gmajni«?

Na snežni površini bodo vseeno ostali sledovi srn, lisic, ptičev, poljskih miši. Vso to živalsko »pisavo« bomo najlaže prebrali, če vzamemo v roke primerno literaturo (npr. F. Hecker: Živalski sledovi; Narava, 2007). Ta po navadi opisuje ne le odtise, kakršne pustijo živalska stopala na snegu ali drugih mehkih površinah, marveč tudi druge sledove njihovega življenja, kot so iztrebki, izbljuvki, gnezda itn.

Zdaj je pa že pritisnil mraz in treba se bo odpraviti domov, za toplo peč, in še tam malo preživeti »zimske urice« ... In od kod te urice? Za to moramo poseči nazaj domala petsto let. Tak naslov je uporabil za svojo v latinščini napisano knjigo protestantski pedagog in jezikoslovec Adam Bohorič (1520–1598). Njegove Arcticae horulae succisivae (Proste zimske urice), izšle leta 1584, so namreč eden najdragocenejših protestantskih spisov, saj pomenijo prvo slovnico slovenskega jezika. Nemara pa bi bil dandanes dobri šolnik kar malo razočaran, da večina šolarčkov ob »prostih zimskih uricah« preživi več časa ob nekakšnih črnih tablicah kot ob pravih knjigah. Gredo pa po drugi strani radi na razgibavanje na snegu, kar je tudi hvalevredno ... O izkoriščanju snežne odeje za hitrejše premikanje človeka naši protestanti nemara še niso nič vedeli. Je pa zato o tem pisal sto let pozneje naš slavni zgodovinar Janez Vajkard Valvasor, ko je govoril o bloškem smučanju. Toda to je že druga zgodba ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 17. marec 2012 / 07:00

Raje pomagam, kot govorim

"Enostavno imam v sebi željo, da pomagam ljudem v težavah," pravi dobitnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, gorski reševalec Janez Brojan.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 25. marec 2014 / 15:13

Simpatična nosečka med misicami

Na enem izmed modnih dogodkov v Ljubljani smo naleteli na nasmejano miss Universe Slovenije 2010 Mariko Savšek. Še ne tridesetletni Mariki, ki prihaja iz okolice Litije, nosečnost prav pristoji, bo...

Rekreacija / torek, 25. marec 2014 / 07:00

Gorjanke v Estoniji

Ekipa osnovne šole Gorje se je udeležila Svetovnega šolskega prvenstva v smučarskem teku.

Naklo / torek, 25. marec 2014 / 14:00

Prvi podbreški Fleten večer

Prijetno presenečenje je bila premierna uprizoritev igre Včasih je bilo takole, danes pa čisto drugače.

Nasveti / torek, 25. marec 2014 / 13:08

Povej, kaj sanjaš …

»Bila je tema. Znašla sem se sredi naše vasi, mislim, da sem bila na sprehodu. Ko pridem mimo sosedove hiše, zagledam tri vlomilce, ki so hoteli vlomiti v sosedovo garažo. Bili so maskirani, eden i...

Razvedrilo / torek, 25. marec 2014 / 12:12

Redko izvajani balet Marco Spada neposredno iz Bolšoj teatra

Balet, ki sta ga med nepozabne zapisala koreograf Pierre Lacotte in legendarni plesalec Rudolf Nurejev, v novi postavitvi z najboljšimi plesalci iz Bolšoj teatra. Sveža in zabavna zgodba o razbojniku,...