Pred državnimi poslanci dve interpelaciji

Danes Vizjak, v ponedeljek Hojs

Državni zbor bo danes obravnaval interpelacijo ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, v ponedeljek sledi še interpelacija notranjega ministra Aleša Hojsa. Obe so vložile opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov. Interpelacijo Vizjaka so vložili po izbruhu t. i. afere Glupi davki, ki je nastala zaradi objave posnetkov Vizjakovega pogovora s podjetnikom Bojanom Petanom iz leta 2007 o bitki za prevlado v Termah Čatež. Očitke so predlagatelji interpelacije strnili v štiri ključne točke. Očitajo mu nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države, neposredno odgovornost za sprejetje okolju škodljive novele zakona o vodah, načrtno omejevanje možnosti stroke in nevladnih organizacij pri pripravi zakonodaje ter favoriziranje »dobičkarskih parcialnih interesov na račun javnega interesa«. Vizjak v odgovoru na interpelacijo vse očitke zavrača kot neutemeljene, »ker nimajo osnove na resničnih dejstvih in konkretnih podatkih in ker v sami obrazložitvi predlagateljev interpelacije ni na kakršen koli način konkretizirano in dokazano, da bi pri svojem delu kot minister za okolje in prostor kršil katere koli zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje okolja in prostora, ter na tak način ravnal neodgovorno, netransparentno in v škodo okolja oziroma države«.

Interpelacija notranjega ministra Aleša Hojsa vsebuje sedem točk. Med drugim mu opozicijski poslanci očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in policijsko nasilje, ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter politizacijo in militarizacijo policije. Predlagatelji navajajo tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja, ki je povezan s Hojsovim tvitom, da mu je bil posnetek prisluha pogovora Vizjaka in Petana predstavljen že pred časom. Tudi Hojs, ki je eno interpelacijo septembra lani že prestal, vse očitke zavrača, saj da dela v skladu z zakonom in ustavo.

Preiskava sumov glede hitrih testov

V torek je policija na dvanajstih lokacijah po Sloveniji izvedla hišne preiskave v zasebnih in poslovnih prostorih zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po poročanju medijev je predkazenski postopek povezan z verifikacijo hitrih testov, ki jih uvaža podjetje Majbert Pharm. Na policiji so pojasnili, da preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) obravnavajo sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri vodenju javnega naročila zoper štiri uslužbence državnega organa s sedežem v Ljubljani in odgovorno osebo gospodarske družbe z območja Ljubljane. V postopku javnega naročila je bila gospodarska družba izbrana kot najboljši ponudnik, čeprav ni izpolnjevala formalnih razpisnih pogojev iz javnega naročila, s čimer ji je bila pridobljena nepremoženjska korist v obliki posla za nakup medicinskega pripomočka, so zapisali. Preiskovalci nadalje obravnavajo sum kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev zoper tri uslužbence državnega organa in eno osebo iz javnega zavoda, ki je bilo storjeno, ker pogodba ni bila prekinjena zaradi neustrezne dobave medicinskega pripomočka s strani gospodarske družbe. Ocenjena protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, znaša približno 1,2 milijona evrov.

Pahor sprejel Svetino

Predsednik republike Borut Pahor je pred tednom dni, na mednarodni dan človekovih pravic, v predsedniški palači sprejel varuha človekovih pravic Petra Svetino. Po srečanju je poudaril, da je ves demokratični svet utemeljen na svobodi, celotna kompozicija našega življenja pa je zgrajena na predpostavki številnih svoboščin. »Razumemo tudi, da svobode niso absolutne, predvsem pa, da so omejene s svobodami in pravicami drugih. V običajnih razmerah, v svobodnem in demokratičnem svetu s svobodo, pravico in njunima omejevanjema ni težav,« je povedal. Težava nastane, je dodal, ko razmere niso običajne. »Pravne norme zagotavljajo, da zaradi neobičajnih razmer ni kaotičnega ukrepanja in nas varujejo pred samovoljami. Morda niso idealne, a moramo zaupati tistim, ki presojajo o njih in njihovem spoštovanju,« je dejal. Po besedah Svetine je zelo pomembno zavedanje človekovih pravic, v katere je epidemija covida-19 močno posegla, a se moramo hkrati zavedati, da je vsak od nas odgovoren za to, da to krizo premagamo.