Zbornica zahteva dodatni denar

Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ni potrdil predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike za petletno obdobje 2023–2027. Zbornica zahteva od države, da za ukrepe razvoja podeželja zagotovi dodatnih 380 milijonov evrov.

Kranj – Prejšnji četrtek se je končala javna razprava o celotnem predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pripombe iz javne razprave preučilo in jih uskladilo ter pripravilo dokument za obravnavo na seji vlade.

V javni razpravi je kot pomembna nevladna organizacija sodelovala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Člani sveta zbornice so na izredni seji sveta, ki se je je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, soglasno sklenili, da predloga strateškega načrta ne bodo potrdili vse dotlej, dokler se z vlado ne bodo dogovorili o dodatnem denarju za ukrepe iz programa razvoja podeželja. Kot je znano, zbornica za to zahteva za petletno obdobje dodatnih 380 milijonov evrov; na seji sveta pa so poudarili, da od te zahteve ne bodo odstopili. V zbornici tudi ugotavljajo, da ne morejo odločati o predlaganih intervencijah, saj pri vseh niso znani zneski finančne podpore na hektar; prav tako pa tudi niso znane vse kalkulacije, ki so osnova za izračun ukrepov.

V zbornično razpravo o strateškem načrtu se je vključil tudi svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice. Člani sveta so na izredni seji ugotavljali, da bi za oblikovanje stališč do posameznih predlaganih ukrepov skupne kmetijske politike potrebovali kalkulacije. Sprejeli so tudi več zahtev. Tako zahtevajo v strateški načrt zapisano zavezo, da bodo denarja za investicije enakovredno deležne tudi kmetije iz zahodne kohezijske regije. Več pozornosti in tudi denarja je treba nameniti pridelavi tistih pridelkov, s katerimi ima Slovenija nizko stopnjo samooskrbe. Dostop do investicijskih sredstev je treba zagotoviti vsem kmetijskim gospodarstvom, pri tem pa je točkovanje treba prilagoditi tako, da bodo sredstva dostopna tudi srednje velikim gospodarstvom. Sprejeli so tudi pripombo, da naj bi v petletnem obdobju znesek prejetih nepovratnih finančnih podpor za investicije omejili na pol milijona evrov na kmetijsko gospodarstvo ter uvedli degresijo pri ukrepih iz sheme za okolje in podnebje (Sopo) in pri kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačilih (Kopop). V razpravi je bilo slišati tudi to, da je kmetijsko ministrstvo pri proizvodno vezanih plačilih pozabilo na poljedelstvo in vrtnarstvo in da ni smiselno finančno podpirati sektorjev, pri katerih je stopnja samooskrbe več kot 100-odstotna.