France Balantič (le) kot umetnik

Včeraj, 29. novembra, je minilo sto let od rojstva pesnika Franceta Balantiča, v njegovem rojstnem Kamniku pa so v knjižnici, ki po njem nosi ime, pripravili srečanje, pogovor in odprtje razstave likovnih del na temo Balantičeve poezije. »Razprava o tem, kaj je bil med drugo svetovno vojno, je z umetniškega vidika povsem nepotrebna,« so poudarili vsi sodelujoči.

Kamnik – V Kamniku so si praznovanje stote obletnice rojstva pesnika Franceta Balantiča zamislili drugače – z glasbeno-likovno prireditvijo, na kateri bi pesnika predstavili kot umetnika, ker pa tovrstni dogodki zaradi epidemioloških ukrepov niso izvedljivi, so prireditev prestavili na kasnejši čas, obletnico pa zaznamovali s srečanjem v knjižnici, na katerem so načrtovani dogodek podrobneje najavili.

»France Balantič sodi med najboljše slovenske pesnike, zato si stoto obletnico njegovega rojstva želimo zaznamovati na primeren način. Naš glavni namen je, da Balantiča predstavimo kot umetnika, kot človeka, kot žrtev vojne, in ne kot orodje v rokah katerekoli in kakršnekoli ideologije. Želimo poudariti zgolj umetniško vrednost in človeško dostojanstvo,« je povedala Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, in spomnila na številne polemike ob preimenovanju knjižnice leta 2015. France Balantič je v javnosti prav tolikokrat kot pesnik namreč omenjen tudi kot domobranec, kar pa si v knjižnici želijo spremeniti. »Bil je velik Slovenec, bil je Kamničan in bil je izjemen ustvarjalec, zato bo pri prizadevanjih za ohranjanje njegovega spomina še naprej sodelovala tudi občina,« je na novinarski konferenci, ki so jo pripravili včeraj, zatrdil kamniški župan Matej Slapar, vesel, da se je srečanja udeležila tudi pesnikova sestra Tilka Balantič Jesenik.

Na obletnico so se v knjižnici pripravljali dlje časa, tudi tako, da so razpisali likovni natečaj za upodobitve Balantičeve poezije. Odzvalo se je štirinajst umetnikov, njihova dela pa je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Balantičeva obletnica odmeva v različnih zvrsteh umetnosti, tudi v likovni. To je dokaz, da pesnik še vedno živi in da ima njegova beseda moč, da se nas dotakne,« nam je povedala in dodala, da so med sodelujočimi umetniki pripadniki različnih generacij in stilov izražanj, celo dva tujca, kar dokazuje, da umetnost nima meja. Nekaj likovnih del je knjižnica prejela tudi v dar, bogatejša pa je tudi za Balantičev kip, ki ga je knjižnici podaril pokojni France Pibernik, ki je najbolj zaslužen za to, da Balantiča poznamo. Kip pa bo svoje dokončno mesto našel po prenovi knjižnice, ki je načrtovana v prihodnjih letih.

Na dogodku, ki bo predvidoma januarja oz. takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale, bodo med drugim sodelovali Prvo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom dr. Andreja Missona z uglasbenimi pesmimi Franceta Balantiča in Društvo slovenskih pisateljev s svojim predsednikom Dušanom Mercem ter člani, ki bodo brali pesmi Franceta Balantiča.