Na OŠ Stražišče potrebujejo vsaj štiri dodatne učilnice. / Foto: Tina Dokl

Več šol s prostorsko stisko

V Osnovni šoli Stražišče bi potrebovali vsaj štiri dodatne učilnice, izrazito pomanjkanje prostorov pa imajo vsaj še na osnovnih šolah Staneta Žagarja, Helene Puhar, Jakoba Aljaža, na Kokrici ...

Kranj – Osnovna šola (OŠ) Staneta Žagarja, ob kateri trenutno gradijo prizidek telovadnice s šestimi učilnicami in večnamenskim prostorom, še zdaleč ni edina osnovna šola v Kranju, ki se spopada s pomanjkanjem prostora. Podobno usodo na primer delijo tudi v OŠ Stražišče, ki je po razdružitvi OŠ Janeza Puharja od matične OŠ Simona Jenka letos postala največja šola v Kranju s centralno šolo v Stražišču ter podružnicami v Žabnici, Besnici in Podblici.

Vsaj še štiri učilnice

Na centralni stražiški šoli bi za optimalno delovanje že v tem šolskem letu potrebovali vsaj štiri dodatne učilnice, je že pred časom mestno oblast opozorila mestna svetnica Irena Dolenc (N.Si), sicer tudi zaposlena na stražiški šoli. »Ker učilnic ni dovolj, letos v osmem in devetem razredu nimajo heterogenih skupin pri slovenščini, matematiki in angleščini, ampak pouk poteka v razredu. Težave imajo tudi pri izvajanju dodatne učne pomoči, uredili so že kletne prostore, tako da rezerv ni več. V prihodnjem letu bo pomanjkanje še večje, saj prihaja nekaj številnejših generacij,« je opozorila. Tudi ravnatelj Pavel Srečnik je že pred časom opozoril, da bi poleg štirih učilnic potrebovali tudi nekaj kabinetov in večjo šolsko jedilnico.

Možnost dozidave stražiške šole so na Mestni občini Kranj (MOK) že preverjali, a je objekt zaradi posebnega pomena za slovensko arhitekturo zaščiten (gre za prvo t. i. paviljonsko šolo v Sloveniji, ki jo je projektiral arhitekt Danilo Fürst), zato takšni posegi niso dovoljeni, je razložila Tanja Hrovat, vodja Urada za družbene dejavnosti na MOK. »Kot možna oblika dozidave se je pojavila možnost dozidave med šolo in novo telovadnico, ki je last Gorenjske gradbene družbe. Tam bi zavod za varstvo kulturne dediščine načeloma dovolil dograditev šolskega objekta. Ali bo to dolgoročna rešitev, s katero se bo dalo zgraditi toliko učilnic, da ne bomo čez nekaj let spet imeli težav, pa je že drugo vprašanje,« je razložila.

Dogradili bodo OŠ Helena Puhar

Horvatova ob tem opozarja, da se s hudo prostorsko stisko ubadajo na več šolah, zato problema ni mogoče rešiti v enem zamahu. Poleg osnovnih šol Staneta Žagarja (dva peta razreda gostujeta na nekdanji trgovski šoli) in Stražišče zagotovo izrazito pomanjkanje prostorov občutijo tudi v OŠ Helene Puhar, saj dva oddelka že gostujeta v kranjskem dijaškem domu, vpis pa se še povečuje. Mestni svetniki so poleti že potrdili uvrstitev projekta dozidave šole v občinski proračun; v letošnjem proračunu so za pripravo dokumentacije namenili 37 tisoč evrov. V načrtih imajo, da v prvem nadstropju obstoječe stavbe uredijo dve dodatni učilnici, računalniško učilnico, večnamenski prostor in sanitarije. Denar za izvedbo investicije, gre za dobrih 722 tisoč evrov, je predviden v proračunu za leto 2022, ki so ga kranjski mestni svetniki potrdili prejšnji teden.

Podružnica na Planini

Po šivih poka tudi OŠ Jakoba Aljaža, kjer so letos prostorsko problematiko delno rešili s preureditvijo računalniške učilnice, kaj bo naslednje leto, pa še ne vedo, je tudi dejala Horvatova. MOK bo sicer problematiko pomanjkanja prostorov za izvajanje osnovnošolske dejavnosti na območju Planine predvidoma rešila do septembra 2023, ko naj bi obnovili nekdanjo trgovsko šolo. Občina je namreč lani jeseni z državo sklenila dogovor o brezplačnem prenosu lastništva. V objektu zdaj deluje Kovačnica, ki pa se bo preselila v nekdanje poštne prostore v starem mestnem jedru. S preureditvijo stare trgovske šole, ki naj bi stala okoli milijon evrov, bodo pridobili dodatnih osem učilnic (in razdelilnico hrane) za OŠ Jakoba Aljaža. V občinskem proračunu za leto 2023 je sicer za to investicijo predvidenih 660 tisoč evrov.

Premalo prostora imajo tudi na podružnični šoli Kokrica, kjer so po besedah Horvatove preuredili že praktično vse možne kotičke in na hodnikih provizorično uredili učilnice. Rekonstrukcijo in dozidavo vrtca in podružnične šole Kokrica sicer nameravajo izvesti v letu 2024, za kar naj bi v občinskem proračunu rezervirali skoraj 842 tisoč evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 26. april 2008 / 07:00

Delovno pri pripravi strategije razvoja občine

Z vključevanjem gospodarstvenikov priložnost za tesnejše povezovanje z gospodarstvom. Pogovor z županom Damijanom Pernetom.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:59

Koronavirus in mi, 5. del

Zaspal sem nazaj in vsake toliko me je iz spanca na pol predramila bolečina v poljubnem delu telesa, pomešana s Špelinim glasnim kašljem. Spanec v resnici sploh ni bil spanec, ampak se ga spomnim b...

Zanimivosti / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:57

Zvesti navijači

Veličastnemu uspehu Primoža Rogliča na španski pentlji so se poklonili tudi zvesti oboževalci v Gorenji vasi. V obdobju nelagodja, ki ga diktira letošnja epidemija, sijajni uspehi naših športnikov...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:50

Krizni načrt ni več zadoščal, a so našli rešitev

Vladni govorec Jelko Kacin je natančneje predstavil dodano izjemo pri prehajanju meje, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka Silva Košnjek pa aktualno stanje glede koro...

Gorenjska / ponedeljek, 23. november 2020 / 15:26

Starejši tudi med epidemijo niso pozabljeni

Program Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, v katerem prostovoljci skrbijo za pomoč starejšim v njihovem domačem okolju, poteka tudi v času epidemije. Obiske in osebne stike skuš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. november 2020 / 15:23

Prodaja terjatev za izboljšanje likvidnosti

»Podjetja prodajajo terjatve iz več razlogov, največkrat zato, ker potrebujejo dodatno likvidnost, hkrati pa se ne želijo zadolžiti pri banki,« pravi Matija Mazalović, vodja oddelka Odkupi terjatev v...