Bančni sistem je stabilen

Tokratni Dan slovenskih bančnikov je minil v luči postpandemičnega okrevanja gospodarstva. Kljub pandemiji in prisotnosti številnih drugih tveganj bančni sektor ostaja kapitalsko in likvidnostno stabilen ter zavezan podpori okoljskemu in družbeno odgovornemu poslovanju.

Kranj – Tradicionalni Dan slovenskih bančnikov, ki ga Združenje bank Slovenije običajno prireja na Brdu pri Kranju, je tokrat zaradi slabe epidemiološke situacije znova potekal virtualno. Tudi osrednja tema pogovorov, pri katerih so sodelovali nekateri vidni predstavniki iz sveta slovenskega pa tudi evropskega bančnega in finančnega sektorja ter gospodarstva, se je vrtela okoli epidemije in okrevanja po njej.

»Slovenski bančni sistem se je v pandemiji odzval izjemno hitro in učinkovito podprl gospodarstvo in prebivalstvo ob primerni podpori državnih ukrepov ter je odlično pripravljen, da podpre tudi investicije postpandemičnega okrevanja. Že zelo dolgo je zavezan k spodbujanju okoljsko dolgoročnih in družbeno ter upravljavsko odgovornih investicij,« je uvodoma povedala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.

Poziv k dialogu

Predsednik uprave največje slovenske banke NLB Blaž Brodnjak je poudaril, da ni dovolj le pogovor o izhodu iz trenutne krize, saj bo teh v prihodnjih letih še precej. Predmet širšega družbenega pogovora bi moralo biti vprašanje, kaj Slovenija želi biti oz. postati. Pri tem je opozoril na neproduktivnost razdvajanja Slovencev po vseh družbenih podstatih. Za nacionalno suverenost je po njegovem potrebno močno domače lastništvo brez zlorab s strani politike in ustvarjanje podjetij z mednarodnim potencialom, ki ustvarjajo kapitalsko substanco. Le to je po njegovem porok, da narod lahko obstane. »Ne pogovarjamo se o potrebnih reformah, o tem, kaj so ključni ukrepi, ki jih je treba izvesti,« je še dejal Brodnjak.

Brez večjih pretresov

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril pomen reakcije Evropske unije, ki se je, soočena s krizo, aktivno vključila v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstev. Slovenija ima danes nadpovprečno gospodarsko rast in podpovprečno brezposelnost, kar lahko pripišemo sprejetim ukrepom. Šircelj je poudaril, da je nadaljnje okrevanje priložnost, da dvignemo kvaliteto življenja z investicijami v infrastrukturo, zdravstveni sistem ter sistem oskrbe starejših, pri čemer vidi pomembno vlogo v bančnem sistemu. Ta je danes po njegovem stabilen, robusten in odporen proti tveganjem ter v povsem drugačni kondiciji kot v času prejšnje gospodarske krize.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je opozoril na inflacijo, ki se je v času od začetka epidemije okrepila, čeprav za zdaj kaže, da je začasne narave. Kljub rekordnim finančnim ukrepom v evroobmočju je epidemiološka situacija še vedno negotova, s tem pa tudi makroekonomska, pravi Vasle. Dodal je še, da je slovenski bančni sistem dosedanji del krize prestal brez večjih pretresov. Pričakovana normalizacija ekonomskih politik pa bo pomenila spremenjeno okolje tudi za poslovanje bank. V ospredje bo ponovno stopilo kreditiranje bank, posebno še v luči načrtovanega prehoda v bolj trajnostno poslovanje in digitalizacijo. Na tem področju guverner vidi precej priložnosti za slovenski bančni sistem, saj posojanje bank podjetjem pri nas ostaja precej pod povprečjem evrskega območja, kar je eden od ključnih razlogov, da je celoten obseg bančnega sistema med najmanjšimi v evrskem območju.

Gospodarstveniki si želijo več

Eden od ciljev konference je bila tudi ocena evropskega in še posebej nacionalnega programa okrevanja, ki ga je podrobneje predstavila Monika Kirbiš Rojs iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Predstavila je ključne investicije, ki sledijo ciljem digitalizacije in zelenega preboja.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka ga je označil kot nezadostnega, saj gospodarstvu namenja le okoli 17 odstotkov sredstev, kar je po njegovem slab rezultat, še zlasti ker so gospodarstveniki zbrali za 2,8 milijarde evrov projektov, ki bi ustrezali zasledovanim ciljem o trajnostnem prehodu in digitalizaciji. Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, ga je označil sicer kot vsebinsko ustreznega, skrbita pa ga finančna komponenta in časovna luknja, saj bodo sredstva na voljo šele v nekaj letih.

Banke so zastavljene cilje pripravljene podpreti in ocenjujejo, da bi programi morali pripomoči k boljšemu življenju in hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Kot pravijo bančniki, se potrebe po investicijah pojavljajo na številnih področjih in so jih banke sposobne podpreti. Intenzivno uvajajo tudi strategije za spodbujanje okoljske transformacije, ki pa bo dolgotrajen in zahteven proces.