Mit o Veroniki na fotografijah

Kamniški fotografi so v središču mesta pripravili razstavo na prostem, ki tematizira mit o malograjski Veroniki.

Foto klub Kamnik vse od svoje ustanovitve konec leta 2004 pripravlja razstave na prostem, s čimer želijo fotografijo približati tudi naključnim mimoidočim, ki morda v galerijo ne zaidejo tako pogosto. Na različnih lokacijah v središču mesta so v preteklih letih razstavljali velikoformatne fotografije različnih kamniških in tudi drugih motivov, tokrat pa so se lotili fotografskega »upodabljanja« ključnega kamniškega mita o malograjski Veroniki in zakladu, ki naj bi ga varovala in ga Kamničani iščejo že stoletja.

Razstava z naslovom Veronika, ki je na ogled na Glavnem trgu, je rezultat ustvarjanja članov, ki je potekalo v presledkih, ko so aktivnosti zaradi epidemije s spleta lahko prestavili v realno okolje. »Čeprav smo se pri razstavah na prostem v zadnjih letih odmaknili od Kamnika, pa smo prav z Veroniko znova posegli v njegovo srž in pripravili po mojem mnenju eno naših najbolj dovršenih razstav,« je povedala predsednica kluba Ana Stanovnik Perčič, o ustvarjalnem procesu in izboru fotografij pa je spregovoril Bojan Mijatović, član kluba in kurator razstave, sicer pa tudi diplomirani fotograf na ljubljanskem Vistu, ki zaključuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter pedagoško-andragoške izpite na Filozofski fakulteti. Kot pravi, se je že na eni od prejšnjih klubskih razstav izkazalo, da skupinsko delo med člani dobro deluje in da se je najbolje prepustiti toku dela. »Tako ima vsak sodelujoči možnost, da ta tok spreminja in nanj vpliva. Pri marsikom se je videlo, da ga je projekt spodbudil, da je vzporedno delal še kakšno serijo in raziskovati druge reči,« dodaja in poudarja, da je najpomembnejši resen pristop – in to ne le v fazi ustvarjanja, temveč tudi ob pogovorih o fotografijah ter oblikovanju končnega izbora in prezentacije.

V širši kontekst so razstavo umestili s spremnim tekstom, ki ga je pripravil član kluba in nekdanji predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti Rudi Kotnik. Kot pravi, so si najprej postavili naivno vprašanje, kako fotografirati nekaj, česar ni oziroma je zgolj mit. Za izhodišče so vzeli deset različic mita o Veroniki, ki jih je v Kamniškem zborniku pred skoraj tri četrt stoletja zbral dr. Emilijan Cevc. V iskanju odgovora jim je bil v pomoč raziskovalec Claude Lévi-Strauss oziroma njegova teza, da ni »prave« verzije mita in so torej vse verzije »pravilne«, ter namesto ujetosti v zaporedno (diahronično) branje ene za drugo ponudil tudi hkratno (sinhrono) branje, kot se na primer bere orkestrska partitura. »To nam lahko omogoči nov, primerjalni vpogled v tiste strukturne elemente mita, ki se ponavljajo in so skupni, ter tiste, ki se razlikujejo in so specifični. Ta dva razloga sta nam bila tudi vodilo našega projekta o Veroniki,« je še zapisal.

Sodelujoči fotografi so tematizirali vse strukturne elemente mita, na razstavi pa opazimo tudi njegove sodobne verzije, v katerih »mit ni nasprotje resnice, ampak resnica naše realnosti«.

»Nekoč je zgodba kot mit imela svojo funkcijo v konkretnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu, da je družba delovala na določen način. Tako kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevzela, osupnila poslušalstvo, tako danes podobe virtualne realnosti fascinirajo ljudi na podoben način. Virtualni miti imajo dandanes funkcijo, da podobe nasmejanih obrazov na spletu ljudi prevzamejo, da so fascinirani nad bleščavostjo spektakularnih fotografij in temu ustrezno delujejo – razmišljajo, volijo in seveda kupujejo,« je sklenil Kotnik.

Razstava je na ogled do 5. decembra.