Poslanci niso izglasovali nezaupnic ministroma

Neuspešna tudi druga interpelacija Kustečeve

Državni zbor je v zadnjem tednu dni obravnaval dve interpelaciji ministrov, ki ju je vložil del opozicije. Nobena ni uspela. Minuli petek je tako nezaupnico ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec podprlo 42 poslancev, proti jih je bilo 39. Za uspeh interpelacije je potrebnih najmanj 46 glasov poslancev. Po že drugi uspešno prestani interpelaciji je Kustečeva dejala, da bo še naprej odgovorno delovala na področju šolstva. To po njenih besedah potrebuje spremembe, ki bodo usmerjene v podobe novih vizij, znanja in s tem povezanih vzgojno-izobraževalnih procesov. »Vsi skupaj moramo bolj zavihati rokave, znanje je tisto, kar prav naša družba, družba majhne države, potrebuje in s katerim je lahko v svetovnem merilu konkurenčna in tudi najboljša,« je dejala.

Obdržal se je tudi Dikaučič

V ponedeljek so poslanci odločali še o nezaupnici ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču. Tudi tokrat je interpelacijo podprlo 42 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Glasovanje je zaznamovala odsotnost dveh poslancev Levice, ki sta okužena z novim koronavirusom, zato so v poslanski skupini predlagali preložitev glasovanja. Predsednik DZ Igor Zorčič je po posvetu z vodji poslanskih skupin sprejel odločitev, da glasovanje ne bo prestavljeno. Zorčič je sicer vodjem poslanskih skupin predlagal sklenitev »gentlemanskega dogovora«, po katerem bi poslancema omogočili glasovanje na daljavo. To sicer po ne bi bilo »povsem po črki poslovnika«, saj je glasovanje na daljavo možno le ob razglašeni epidemiji, a če bi takšno odločitev sprejela zahtevana dvotretjinska večina na seji kolegija, s tem po Zorčičevi oceni ne bi bilo nobenih težav. Njegov predlog ni padel na plodna tla, a kot se je kasneje izkazalo, odsotnost dveh poslancev Levice na glasovanju ni vplivala na končni razplet, saj bi za uspeh interpelacije še vedno umanjkala dva glasova.

EPPO imenoval evropska delegirana tožilca

Kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO) je v sredo tožilca Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za evropska delegirana tožilca za poln petletni mandat. »Izjemno sva zadovoljna, da sva bila imenovana za evropska delegirana tožilca za poln mandat petih let in nama je bila s tem dana priložnost sodelovati v tem projektu. Evropskemu javnemu tožilstvu se zahvaljujeva za izkazano zaupanje. Ne glede na vse zaplete pri imenovanju pa se želiva predvsem osredotočiti na nadaljnje delo, to je pregon kriminala na škodo proračuna EU,« sta zapisala v skupnem odzivu za STA. Na vrhovnem državnem tožilstvu so poudarili, da se je s tem končal postopek zavlačevanja izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti Slovenije do instituta EPPO, Slovenija pa se je pridružila skupnim prizadevanjem za zaščito finančnih interesov EU v Sloveniji. EPPO je pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU, v projektu pa sodeluje 22 članic EU.

Ustavna presoja ukrepa samotestiranja šolarjev

Civilna iniciativa staršev za zaščito otrok je ta teden na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki določa obvezno samotestiranje otrok na novi koronavirus. Za vložitev pobude za ustavno presojo so se odločili, ker menijo, da je »vlada pod krinko varovanja splošnega zdravja šla predaleč« ter da odloki niso ustavni oziroma silijo ravnatelje, učitelje in starše v protipravna ravnanja. Predpisani ukrepi so po njihovem mnenju tudi vsebinsko vprašljivi, saj so »rezultati ukrepov v zadnjem letu porazni in vedno slabši«. Z odloki brez zakonske podlage in drugimi predpisi država ne more omejevati pravic državljanov, še najmanj pa otrok, so še zapisali v iniciativi, ki nasprotuje tudi nošenju mask v šolah.

Ravnateljico pozvala k opustitvi ukrepov

Županja Semiča Polona Kambič je pred dnevi ravnateljico OŠ Belokranjskega odreda Andrejo Miketič pozvala k opustitvi vseh ukrepov, ki jih je v šolah z odlokom zapovedala vlada. V pismu ravnateljici je napisala, da epidemiološki odloki vlade niso veljavni, saj da je lahko podlaga za neposredno poseganje v človekove pravice le zakon, ki pa ga ni. Pet članov semiškega občinskega sveta je minuli petek od županje zahtevalo opravičilo in preklic izjave, minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je ocenil, da Kambičeva »ne more oz. ne bi smela več opravljati svoje funkcije«.