Fotografsko potovanje skozi čas

Na Jakopičevem sprehajališču v Parku Tivoli v Ljubljani so konec prejšnjega tedna na ogled postavili razstavo fotografij z motivi iz Triglavskega narodnega parka. Na vsakem od razstavnih panojev sta na ogled po dve: ena, črno-bela, iz opusa legendarnega gorskega fotografa Jake Čopa in druga, barvna, z istim motivom, delo enega od sodobnih naravoslovnih fotografov.

Ljubljana, Bled – Razstava z naslovom Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv, predstavlja enega od osrednjih dogodkov, s katerim v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) zaznamujejo letošnjo štirideseto obletnico sprejetja prvega zakona o TNP. Zasnovana je kot fotografsko potovanje skozi čas, ki gledalcu prikaže spremembe območja parka skozi motive Triglavskega narodnega parka, pojasnjuje Aleš Zdešar, urednik razstave.

»Ustvariti sodobne barvne fotografije istih motivov, z istih stojišč, kot jih je pred štiridesetimi ali več leti delal Jaka Čop, je danes skoraj nemogoče, ker je veliko motivov iz Čopovih časov zdaj zaraščenih,« je povedal Zdešar, tudi sam avtor nekaterih razstavljenih fotografij. Pri tem dodaja, da so želeli v trenutni poplavi digitalnega, ko je, kot pravi, vsega preveč, dodati vrednost fotografiji kot vizualnemu izrazu. In ker marsikdo območja Julijskih Alp ali parka ne obišče, zaradi česar ga vidi zgolj kot fotografijo, je še kako pomembno, da je fotografija iskrena, realna in kvalitetna, poudarja. »Želimo, da gledalec razmišlja, kako se spreminja krajina, kako se spreminja fotografska tehnika in kako je ta spreminjajoči se narodni park pomemben za vso Slovenijo. Ne pozabimo: to je edini narodni park, ki ga imamo.«

Izhodišče razstave je 39 črno-belih fotografij Jake Čopa (1911–2002), poeta gorske fotografije, kot pravijo temu klasičnemu fotografu v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Obsežen fond Čopovih fotografij pa tudi drugih predmetov in osebnega gradiva od leta 2004 hranijo v Slovenskem planinskem muzeju. »Jaka Čop je nam je s svojimi fotografijami zapustil neizrekljivo pomembno gradivo. Na njegovih fotografijah, ki jih je obelodanil v seriji knjig, so skale, drevesa, oblaki, kulturna krajina in človek razporejeni v takšna medsebojna razmerja, da orkester igra v kozmičnem redu. Na neštetih predavanjih z diapozitivi je skrbel za popularizacijo planinske fotografije in gorskega sveta,« je poudarila Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja, v okvir katerega sodi Slovenski planinski muzej. Lačen Benedičičeva je poudarila tudi povezanost Triglavskega narodnega parka in Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, kjer je tudi ena od informacijskih točk parka.

»Zelo ponosni smo, da je s to razstavo Triglavski narodni park simbolično prišel v naše glavno mesto. Prepričan sicer sem, da prebivalci prestolnice in Slovenci nasploh park zelo dobro poznajo, a je prav, da prek razstave začutijo tudi utrip štiridesetih let in na fotografijah primerjajo spremembe. Seveda pa si bo po ogledu razstave zagotovo marsikdo Triglavski narodni park zaželel tudi obiskati,« je prepričan direktor TNP Janez Rekar.

Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, pa poudarja izjemen pomen Triglavskega narodnega parka za naravovarstveno misel v državi. »Ideja zavarovanja območij se je rojevala prav na območju TNP, zato je vse, kar se tam zgodi, zelo pomembno tudi za druge organizacije, ki delujejo na področju naravovarstva. Mislim, da so v TNP lahko upravičeno ponosni na prehojeno pot; nobena pot, ki se srečuje z razvojnimi interesi družbe, ki nemalokrat ne gredo vštric z zmogljivostmi narave, ni lahka.

Razstava, ki jo poleg Čopovih sooblikujejo fotografije še štirinajstih avtorjev, bo na ogled do sredine februarja prihodnje leto.