Minute lahko rešijo življenja

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji vzrok invalidnosti po vsem svetu. V Sloveniji letno na novo zboli okoli 4500 ljudi. »Več kot dvajset tisoč oseb, ki živijo med nami s posledicami možganske kapi, ve, koliko truda je potrebnega, da je življenje z boleznijo lahko kakovostno. Še vsaj toliko svojcev pozna nemoč, ki jih spremlja pri spoprijemanju s posledicami bolezni.«

Ko se ob možganski kapi prekine pretok skozi možgane in začne propadati na milijone možganskih celic, je pomembna vsaka sekunda, opozarja prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije. »S hitro diagnostiko in odstranitvijo in/ali raztopitvijo strdka, ki zapira možgansko žilo, lahko rešimo življenje, ohranimo samostojnost, spomin, govor, gibanje in razbremenimo svojce, ki pomagajo bolnikom po možganski kapi.«

Erjavčeva je pojasnila, da imamo za prepoznavo, prevoz, diagnostiko in začetek zdravljenja praviloma na voljo štiri ure in pol. »Dovolj, če živite v mestu ali blizu bolnišnice, če takoj prepoznate, da gre za možgansko kap, in ne čakate, da bodo težave minile same po sebi. V bolj oddaljenih krajih je vsaka minuta toliko dragocenejša. Žal je vse več podatkov, da je v času covidne pandemije dostopnost do zdravnikov slabša in ljudje s težavami ne pridejo vedno do njih ali pa se bojijo okužbe in odlašajo s pregledom. Ne pozabimo torej, da je možganska kap nujno stanje in ga moramo kot takega tudi obravnavati,« je poudarila.

V Sloveniji je pri prepoznavi zgodnjih znakov možganske kapi že vrsto let v uporabi kratica GROM, začetnice za govor, roko, obraz in minuto. »Pravočasnost je v veliki meri odvisna od poznavanja značilnih znakov možganske kapi in hitrega ukrepanja. Če nekdo ne more govoriti, če ima nerazumljiv, zatikajoč se ali zmeden govor, je to lahko znak možganske kapi. Drugi pomemben znak je enostranska šibkost roke ali noge, mravljinčenje po eni strani telesa, gluhost roke ali noge. Tretji znak je povešenost ustnega kota ali polovice obraza. Če je prisoten samo eden izmed teh znakov, ne odlašajte s telefonskim klicem na 112 in povejte, da sumite na možgansko kap. S tem boste zagotovili hitro pomoč in s tem možnost učinkovitega zdravljenja,« je poudarila sogovornica.

V CVB Slovenije si že trideset let prizadevajo za kakovostnejše življenje bolnikov in svojcev bolnikov v kroničnem obdobju po možganski kapi in zmanjšanje pojavnosti bolezni. »Vemo, da bi dosledno zdravljenje in odpravljanje dejavnikov tveganja za možgansko kap (visok krvni tlak, motnje v presnovi maščob, sladkorna bolezen, kajenje, stres) vsaj prepolovilo število novonastalih možganskih kapi. Prepričani smo, da lahko bolniki s svojimi življenjskimi zgodbami v veliki meri pripomorejo k temu,« je še poudarila prim. Tatjana Erjavec.

V združenju in njihovih klubih, na Gorenjskem so ti v Kranju, Tržiču in na Bledu, svojim članom v kroničnem obdobju po možganski kapi omogočajo programe obnovitvene rehabilitacije v zdraviliščih, organizirane, strokovno vodene dejavnosti, ki so namenjene vzdrževanju telesne zmogljivosti, izobraževanju ... Izdajajo tudi glasilo Kapnik, ki je namenjeno strokovnim temam in prikazu življenja bolnikov po možganski kapi in njihovih svojcev.