Kuhano vino kot lep spomin na hladne jesenske mesece

Slovenske dobrote iz Erasmusove kuhinje

Moj delovni kotiček je danes park. Toplo popoldansko sonce mi greje obraz, ko sedim na leseni klopi ob reki Mondego in opazujem mimoidoče družinice, upokojence in zaljubljene pare, ki se zasanjano sprehajajo mimo mene. Jesen je obarvala liste v prelepe oranžne in rumene barve, ki prekrivajo sprehajalne poti in pustijo, da jih sveža sapica ponese do rečne gladine. Lep nedeljski dan je kot napisan za posedanje na obali, ki so jo danes »okupirali« stari ribiči in njihove žene, študenti pod košatimi hrasti in midva z Nejcem – jaz z računalnikom v naročju, Nejc pa z nosom v knjigi in čisto v svojem svetu.

Rahlo se mi stoži po Sloveniji. Po prijateljih in družini. Stoži se mi po nedeljskem kosilu, ko se mama vsak teden znova trudi, da nas vse zbere za mizo, kuha, da ugodi staromodnim okusom naših babic in željam mladcev. Danes bi praznovali martinovo, ki vsako leto znova in znova med tednom ostane prezrto in se zaradi premnogih obveznosti pri nas praznuje tri dni kasneje – ob bogato nedeljsko obloženi mizi, po kateri si še ves popoldan oblizujemo prste. Misel na tradicionalno martinovo pojedino me je mučila že vse od začetka tedna, da sem že kar vonjala hrustljavo zapečeno gosjo skorjico in slišala brbotanje rdečega zelja v velikem loncu.

Tako je prišel petek in z njim ideja, da z Izo, Eriko in Vido, mojimi Erasmusovimi »sotrpinkami«, pripravimo približek martinove pojedine, ki bi v najete sobice pripeljala malo slovenske domačnosti. Pri bogato obloženi mizi sta se nam pridružila še Juš in Maša in skupaj smo nabadali hrustljavega piščanca (goske žal nismo dobili), tekmovali za dušeno rdeče zelje z jabolki in se grebli za zadnje zabeljene mlince. Za piko na i je nekje med tretjim in četrtim kozarcem dišečega kuhanega vina Nejc na mizo ponosno položil še topel jabolčni zavitek in sama pri sebi sem zajokala od sreče.

Danes torej sediva v parku, jaz pišem, Nejc bere in sestavlja »listek« za v trgovino, na katerem se čisto v kotu pojavi dopis: rdeče zelje! To bo kljub že zdavnaj minulemu prazniku vina na najinem jedilniku ostalo še kar nekaj časa. Kaj pa Portugalci? Oni na praznik sv. Martina zakurijo ogromen kres, ob katerem pijejo z vodo razredčeno mlado vino agua-pe in pečejo kostanj, ki že več kot dober mesec s svojim vonjem polni ozke ulice Coimbre. Mogoče prevzamem navado in tudi sama postojim v dolgi vrsti Portugalcev, ki se za kostanj grebejo skoraj tako močno kot erasmusovci za slovenske dobrote – brezpogojno in s polnimi usti sline.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 10. avgust 2022 / 08:28

Za brezplačne higienske pripomočke za ženske

Brezplačni menstrualni higienski pripomočkiv sanitarijah izobraževalnih zavodov so v tujini že dokaj razširjeni, k njihovi uvedbi v Sloveniji pa pozivata vodstvi Dijaške organizacije Slovenije in Štud...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:32

Zakonca na romarskih poteh

Romarska pot k svetemu Jakobu v Compostello v Španiji je začarala že marsikaterega popotnika, ali kakor je dejal večkratni romar dr. Vladimir Žumer z Zgornje Bele: ko greš, te okuži virus Santiaga. Na...

Kronika / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:31

Od države terja več kot petdeset milijonov evrov

Na kranjskem sodišču so v sredo ekspresno končali obravnave treh odškodninskih zahtevkov v skupni višini skoraj 52,5 milijona evrov, ki jih je nesojeni lastnik gradu Podvin, poslovnež Zlatan Kudić, vl...

Jesenice / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:30

Potrebna tudi obnova ostrešja

Pri obnovi Bucelleni-Ruardove graščine se je izkazalo, da je potrebna tudi celovita obnova ostrešja. Dela se bodo zavlekla do novembra, dodatni stroški pa so ocenjeni na 413 tisoč evrov.

Gorenjska / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:30

Kam s komunalnim blatom

Ker Madžarska, kamor smo izvažali večino slovenskega komunalnega blata, ne potrjuje več novih dovoljenj za izvoz blata, so ga na nekaterih čistilnih napravah že prisiljeni skladiščiti.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. januar 2020 / 18:13

Stečaj vplival na promet

V družbi Fraport Slovenija so v minulem letu na brniškem letališču zabeležili petodstotni padec števila potnikov, kar je predvsem posledica stečaja Adrie Airways. Z nadomestilom izpadlega prometa so z...