Naslovnica knjige spominov na Slavka Bohinca / Foto: arhiv KD Kruh Križe

Od šuštarja do cesarja

V Kulturnem domu Križe so predstavili knjigo spominov na Slavka Bohinca z naslovom Od šuštarja do cesarja in premierno prikazali dokumentarni film v ciklu Filmski portreti tržiških ljubiteljskih kulturnikov.

Križe – »Spominski večer na Slavka Bohinca (1955–2019) je bil na nek način hkrati že uvod v jubilejno leto »njegovega društva«, KD Kruh Križe bo namreč februarja 2022 praznoval dvajseto obletnico ustanovitve,« je povedal David Ahačič, predsednik Zveze kulturnih organizacij (ZKO) Tržič, ki je nedavno prireditev organizirala skupaj s Kulturnim društvom (KD) Kruh Križe in Župnijo Križe. Pevci kriškega cerkvenega zbora, ki so od začetka del društva, so pod vodstvom Tine Žugelj nastopili z dvema pesmima, obiskovalce je pozdravila predsednica KD Kruh Križe Stanislava Dolinar Bohinc, David Ahačič pa je predstavil knjigo spominov na Slavka Bohinca in dokumentarni film o njem, ki je že trinajsti v seriji Filmskih portretov tržiških ljubiteljskih kulturnikov, ta pa nastaja pod okriljem ZKO Tržič.

»Film prikazuje ustvarjalno in organizacijsko delo Slavka Bohinca na področju kulture v občini Tržič. Bil je dolgoletni pevec v več pevskih sestavih, ustanovitelj in dolgoletni predsednik KD Kruh Križe, organizator Vikenda smeha in drugih kulturnih dogodkov, igralec, član izvršnega odbora ZKO Tržič ... Knjiga spominov z naslovom Od šuštarja do cesarja pa predstavlja njegovo celotno življenje, tudi poklicno in družinsko. Po srcu je bil Slavko čevljar, šuštar, od tod tudi naslov. Z odrskih desk pa se je poslovil z imenitno vlogo cesarja v celovečerni predstavi Martin Krpan. Spominski zbornik prinaša zapise 36 avtorjev, Slavkovih spremljevalcev na različnih področjih delovanja (družina, šolska leta, služba, kulturno življenje, krajevna politika ...), in nekatere njegove lastne slikovite zapise. Kot kulturnik, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Križe, občinski svetnik in tajnik Župnijskega pastoralnega sveta v Križah je trajno zaznamoval življenja mnogih in tudi utrip celotnega kraja, župnije in tržiškega lokalnega okolja,« je povzel David Ahačič. Knjigo sta izdala KD Kruh Križe in Župnija Križe, nastanek filmskega portreta je podprla Občina Tržič, oba projekta pa ZKO Tržič. Filmski portret je stalno dostopen na spletni strani ZKO Tržič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 9. marec 2018 / 18:01

Pil, ker ni zmogel klica na pomoč

Peter iz Škofje Loke je trezen že skoraj tri leta. Prej je dobri dve desetletji pil, ker je utapljal žalost, a kot pravi, je z alkoholom ni odpravil, le še dodatno jo je hranil. »V sebi sem jokal, a n...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 16. november 2021 / 00:01

Podjetja, ki hitro rastejo

Po zadnjih podatkih Ajpesa se delež hitro rastočih podjetij na Gorenjskem povečuje, a znaša nekoliko manj od slovenskega povprečja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:59

Pripovedovalec zgodb in življenja

Matevž Košir je letos praznoval devetdeset let. Spomin mu še zelo dobro služi in je prava zakladnica informacij iz življenja v preteklosti. Z devetimi leti je odšel z doma na Dolgih Njivah za pastirja...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:56

Včasih se prebudi Gorenjec v njem

Uroš Smolej je bil gost pogovornega srečanja na Jesenicah. Dolgoletni igralec MGL je po rodu Jeseničan, kjer je tudi prvič stopil na oder.

Avtomobilizem / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:52

Sistem cestninjenja doživlja spremembo

S prvim decembrom prihajajo elektronske vinjete, ki bodo vezane na registrsko oznako vozila. Cene vinjet ostajajo enake, prav tako predpisane globe – 300 evrov, če vas zalotijo brez nje.

Jesenice / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:50

Ne v sežig, kar na deponijo

Na Jesenicah je ogorčenje povzročila informacija, da nakopičena lahka frakcija na Mali Mežakli ni več primerna za sežig, zato jo je Ekogor začel mleti in odlagati na odlagališče.