Zavezani skupnim vrednotam

Triglavski narodni park v jubilejnem letu poudarja povezovanje, zlasti v okviru Unescovega programa Biosferno območje Julijske Alpe. Načrtujejo, da bodo informacijski center v Bohinju preuredili v center Biosfernega območja Julijske Alpe.

Stara Fužina – Območje Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka in dela Karavank je bilo leta 2003 vključeno v Unescov mednarodni program Človek in biosfera in je tako postalo del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja. Cilj mreže, ki pri nas obsega deset občin, je spodbujati razvoj, ki temelji na trajnostni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Kot pojasnjujejo v zavodu Triglavski narodni park (TNP), želijo tako svoj informacijski center v Bohinju prestrukturirati v center Biosfernega območja Julijske Alpe. Osrednje vsebine, ki jih načrtujejo v posodobljenem centru, pa so ozaveščanje in izobraževanje, degustacije in trgovina za blagovne znamke Unesco MAB, Znak kakovosti TNP ter druge destinacijske kolektivne blagovne znamke, predstavitve Biosfernega območja Julijske Alpe ter povezovanje in dejavnosti lokalne skupnosti; tako se bo v prostore centra selila tudi enota Knjižnice A. T. Linharta Stara Fužina.

Unescov program sicer posebno pozornost namenja osnovnošolcem, zaradi česar je bila pred tremi leti ustanovljena Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki združuje kar 38 šol in katere cilj je povezati prihodnje nosilce razvoja ter upravljavca in deležnike na edinstvenem območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe ter s tem zagotoviti ravnovesje med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem tudi v prihodnje, pojasnjujejo v TNP.

Letos pa je osem vključenih šol prejelo znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, na Gorenjskem so to OŠ Gorje, OŠ Koroška Bela, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, OŠ Antona Janše Radovljica in OŠ Žirovnica. »Sodelovanje v projektu je za našo šolo dragoceno. Ozaveščanje o pomenu biotske pestrosti, varstva narave in zdravega bivalnega okolja je cilj, ki ga dosegamo s sodelovanjem znotraj Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Dejavnosti vključujemo v pouk in izvenšolske aktivnosti,« pojasnjuje Mojca Brejc, ravnateljica OŠ Gorje.

»Biti del Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe pomeni potrditev in podporo našim prizadevanjem za razvoj občine s pozornostjo do ohranjanja naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Bohinj je v prvi vrsti naš dom in zatorej naša odgovornost, da ga ohranimo. Ob več kot 650 tisoč dnevnih obiskovalcev letno in več kot 150 tisoč nočitvah pa že dolgo nismo več samo Bohinjci tisti, ki oblikujemo podobo tega okolja. Samo s spoštljivim korakom vsakega bomo v prihodnje še lahko uživali v lepotah, ki nam jih ponuja ohranjena naravna in kulturna dediščina,« dodaja župan Bohinja Jože Sodja.

Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe pa poudarja povezovanje med turizmom varovanjem narave; eden od rezultatov in temeljev tega povezovanja je priljubljena pohodniška pot Juliana. »Povezava med turizmom, razvojem na splošno na eni in ohranjanjem narave in kulture na drugi strani je, kot bi hodili po napeti vrvi visoko nad prepadom in ves čas iskali ravnotežje, odnos do narave, kulture in ljudi. Upravljanje 'posvečenega prostora' Biosfernega območja Julijske Alpe, ki je prijeten za domačine in obiskovalcem oaza presenečenj, je torej zahtevno, zagonetno, pa vseeno tudi častno delo.«