Vse večji izziv postaja iskanje kadra

Prihodnje leto naj bi kadra primanjkovalo že v 108 poklicih. Na gospodarski zbornici rešitve vidijo v prilagoditvi izobraževanja in pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev.

Kranj – Število brezposelnih oseb se še naprej zmanjšuje, med statističnimi regijami najbolj prav na Gorenjskem. Januarja je bilo denimo na Gorenjskem med iskalci zaposlitve prijavljenih 6.782 oseb, do konca septembra pa se je število spustilo na 4.328. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se število brezposelnih oseb tudi na ravni države približuje rekordno nizkim vrednostim iz leta 2008. Ob tem pa se gospodarstvo spopada z vse večjim pomanjkanjem delovne sile.

Prej do dovoljenj za tujce

Pred dnevi so tako avtoprevozniki iz združenj pri Obrtno-podjetniški zbornici in Gospodarski zbornici Slovenije opozorili na kaotično stanje v panogi, ki ga povzroča višanje cen pogonskih goriv in pomanjkanje voznikov. Kot pravijo, bi v Sloveniji po grobih ocenah potrebovali več kot dva tisoč voznikov. Balkanski bazen, od koder prihaja večina voznikov, je praktično prazen, zato predlagajo, da država čim prej sklene sporazum o zaposlovanju delovne sile iz drugih tretjih držav ter skrajša postopke za pridobivanje delovnih dovoljenj, kot so to storili že nekatere druge države. Za primer navajajo Nemčijo in Hrvaško, kjer voznik pridobi ustrezna dovoljenja v 14 dneh, pri nas pa naj bi postopek trajal tudi tri mesece.

Vsaj pet tisoč delavcev bi potrebovali tudi v gostinstvu, kjer je kadrovsko stisko še dodatno poglobila epidemija covida-19. Dolgotrajno zaprtje dejavnosti je namreč povzročilo še dodaten odliv.

Težave s kadri pa bodo slovensko gospodarstvo spremljale tudi še v prihodnje. Kot kaže raziskava Poklicni barometer, ki jo pripravljajo na zavodu za zaposlovanje, v kateri so ocenili, kakšno bo povpraševanje po posameznih poklicih, bo prihodnje leto kadra primanjkovalo že v 108 poklicih, že letos pa je primanjkljaj 14 poklicev več kot v lanskem letu. Med iskanimi poklici bodo inženirji, farmacevti, informatiki in programerji, elektroinštalaterji in elektromehaniki, gradbeni delavci, vozniki, delavci za preprosta dela, delavci v zdravstvu in učitelji. V 51 poklicih bo ravnovesje med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, v 18 poklicih pa bo kadra več, kot kažejo potrebe trga.

Vprašanje, kako najti primerne kadre, je izziv za celotno slovensko gospodarstvo, pravijo na GZS, kjer navajajo tudi anketo Eurochambres 2022 med podjetji, po kateri je 74 odstotkov vprašanih pomanjkanje kadrov navedlo kot ključni izziv pri poslovanju v prihodnjem letu.

Kako privabiti delavce

Okoli tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih ima težave s pridobivanjem zaposlenih, prav tako dvajset odstotkov storitvenih podjetij. Tudi številna gorenjska podjetja se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Podobno kot v večini proizvodnih podjetij se v Iskri Mehanizmi srečujejo s težavami pri iskanju orodjarjev. »Država sicer spodbuja vpis mladih v izobraževalne programe z nudenjem štipendije za deficitarne poklice, kamor sodi tudi orodjar. A štipendija je nizka, akcija pa ne pritegne zadostnega števila bodočega kadra,« pravi direktor podjetja Marjan Pogačnik. V družbi se tako trudijo kader pridobiti že v času šolanja. »Nudimo kadrovske štipendije, program vajeništva ter omogočamo izvedbo praktičnega pouka ter kasnejšo zaposlitev perspektivnih kadrov,« pojasnjuje sogovornik.

Prav vlaganje v razvoj kadrov je ključnega pomena za razvoj podjetja, pravijo tudi na GZS, kjer opozarjajo, da v Sloveniji na nacionalnem nivoju primanjkuje dolgoročnih napovedi po kadrih in kompetencah, kar bi izobraževalnim ustanovam omogočalo pravočasno prilagajanje učnih programov. Dodajajo, da bi morali okrepiti karierno orientacijo že v osnovnih šolah in spodbuditi sodelovanje gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami, predvsem s tehničnega področja.

Poleg preostalega pa h kadrovski vrzeli prispeva tudi dejstvo, da na trg dela prihajajo generacije, ki so za trideset odstotkov manjše od tistih, ki odhajajo v pokoj. Število delovno sposobnih prebivalcev se zmanjšuje tudi zato, ker mladi pozno vstopajo na trg dela, na drugi strani pa imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših.