Skupil jo je tudi Borštnik

Te dni je medije polnila vest o tragični nesreči na snemanju ameriškega filma. Malokdo pa ve, da je bil na odrskih deskah ustreljen tudi igralec Ignacij Borštnik, a strel zanj ni bil usoden.

Kranj – V zadnjih dneh je v tujih pa tudi domačih medijih odmevala vest, da je znani ameriški igralec Alec Baldwin med snemanjem filma Rja s pištolo, v kateri je bil namesto slepega pravi naboj, ustrelil režiserja in članico snemalne ekipe. Slednja je za posledicami poškodb umrla.

Takšnih in drugačnih nesreč se je med snemanji filmov zgodilo kar nekaj. Tako je zaradi podobne nesreče med snemanjem filma Vran umrl tudi Brandon Lee, sin slovitega Brucea Leeja.

Na še eno takšno nezgodo, ki pa se na srečo ni končala tragično, je naše uredništvo opozoril Danijel Novak, ki se kot predsednik Kulturnega društva Ignacija Borštnika trudi za ohranjanje njegovega spomina in tudi njegove rojstne hiše v Cerkljah.

Prvemu slovenskemu poklicnemu dramskemu igralcu se je nesreča zgodila na odrskih deskah zagrebškega gledališča leta 1898, dogodek pa je v Borštnikovi biografiji popisal Dušan Moravec. Dne 18. oktobra je namreč potekala premiera Angarinove drame Tajga, v kateri je Borštnik igral vlogo Fedorja, ki ga na koncu ubijejo, s čimer se igra konča. Borštnikov soigralec Barbarić je ustrelil, Borštnik se je zgrudil, zavesa se je spustila in občinstvo se je razšlo, ne sluteč, zakaj se igralec po ustaljenem običaju ni priklonil občinstvu za aplavz. »Strel, ki naj bi bil samo fingiran, je namreč zadel Boršnika naravnost v obraz in obležal je težko, četudi po poznejših poročilih ne nevarno ranjen,« je zapisal Moravec v biografiji Boršnik: Podoba dramskega umetnika.

Preiskava je pokazala, da je bila puška nabita, menda s »čvrsto maso papirja«, govorilo pa se je tudi o šibrah ali drugih trdih rečeh. Vest o dogodku je polnila takratne zagrebške liste, povzemali pa so jo tudi ljubljanski. A kot piše Moravec, je šlo vse skupaj kmalu v pozabo, Borštnik je okreval in čez dva meseca že imel novo premiero.

Se je pa igralcu menda postavljalo vprašanje, ali je šlo pri vsem skupaj res le za rekviziterjevo neprevidnost ali morda za zakulisno spletko. Sprva je želel iz Zagreba nemudoma oditi, kar se sicer ni uresničilo, a se od takrat v mestu ni več dobro počutil. Zaradi nesreče naj bi mu takrat celo šteli pet posebnih let pri odmeri pokojnine, o čemer pa menda kasneje nihče ni hotel ničesar vedeti.