Tihotapka Melhiorca, besedilo Marija Terpin Mlinar, ilustracije Irena Gubanc, Mestni muzej, Idrija, 2020

Tihotapka Melhiorca

»Nekoč davno, pred 300 leti, ko so med ljudmi še živeli škrati in skrivnostne čarovnice, je v globoki kotlini sredi gostih temnih gozdov ležalo mestece. Idrija. Skoznjo se je vila srebrna reka. Nič čudnega, saj so v tamkajšnjem rudniku pridobivali dragoceno kovino: živo srebro.« Tako se začenja in v tem pravljičnem slogu se nadaljuje pravljica o tihotapki Melhiorci. Napisala jo je Marija Terpin Mlinar, ki je za to več kot poklicana. Po stroki je zgodovinarka in kustosinja Mestnega muzeja Idrija. Že leta 2007 je v Idrijskih razgledih objavila obsežen članek z naslovom Marina Melhiorca – pomočnica tatov in podnaslovom Proces proti tolpi tatov in tihotapcev 1729–1731. V tem članku je skušala obnoviti zgodbo imenovane in precej skrivnostne ženske, hkrati pa je raziskala zgodovinsko in družbeno ozadje tega fenomena. To na kratko povzame tudi v tej knjigi kot dodatek k pravljici. Preberimo nekaj odlomkov. »Pripoved o tihotapki Melhiorci temelji na zgodovinskih dejstvih. Marina, tudi Marija Melhiorca je bila ena izmed obtoženih v procesu proti tolpi tatov in tihotapcev, ki se je v Idriji odvijal v letih 1729–1731. Idrijski rudniški upravitelj, plemeniti Franc Anton Steinberg, ki je rudnik upravljal med letoma 1724 in 1747, se je znašel v veliki zagati. Notranjeavstrijski komori je v pismu z dne 23. oktobra 1730 potožil, da tokratni proces proti tihotapcem presega njegove moči. Ta je dosegel ogromne razsežnosti in je bil zelo razvpit. Ohranjeni sodni zapisi nam poleg zanimivih osebnih usod nudijo tudi vpogled v kazensko pravo v prvi polovici 18. stoletja, razkrivajo oblike kaznovanj ter kriminalna dejanja tedanjih prebivalcev idrijskega, tolminskega in loškega gospostva.« In kakšna je v resnici bila ta skrivnostna »tihotapka«? »Marina ali Marija Melhiorca iz Šebrelj je po doslej dostopnih virih prva poimensko znana prekupčevalka s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega. Ponekod je navedena kot beračica. Njena natančna starost ni znana. V virih je vedno predstavljena kot starka. Precej verjetno je, da takratne družbene razmere in način življenja njenemu videzu nista prizanašala in je bila po letih mlajša, kot je bila videti. Na zaslišanjih je omenila več že doraslih otrok in še posebej najmlajšega sina Florjana, ki je bil ob njenem prijetju še otrok. O njeni družini vemo malo. Njen brat naj bi bil župan v Šebreljah.« O njej torej vemo prav malo. Je bila res tako huda »tihotapka«? Kakšna kazen jo je doletela? Še sreča, da imamo pravljice, ki nam pričarajo, česar ne vemo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 12. maj 2019 / 18:01

Izginil, kot bi se udrl v zemljo

Radovna – Prejšnjo soboto je izginil Boris Kunilo, star 52 let, doma z Iga, diplomirani organizator dela, ustanovitelj zavoda Razkritja, ki izvaja različne vrste regresij, hipnoz in družinske posta...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. marec 2015 / 13:10

Grožnje in bel prah za izvršitelja

Kamniški izvršitelj Marijan Hojs je v ponedeljek prejel pisemsko ovojnico z belim prahom, zaradi česar se je v središču Kamnika odvila intervencija, ki je za nekaj ur precej ovirala promet.

Šport / ponedeljek, 2. marec 2015 / 13:09

Markač domov prinesel bronasto odličje

Kranjčan Juš Markač se je izkazal na balkanskem prvenstvu v karateju.

Železniki / ponedeljek, 2. marec 2015 / 13:01

Ko se hiša kar strese ...

Hrup in vibracije zaradi pasu granitnih kock na regionalni cesti v Železnikih že vrsto let jezijo najbližje sosede. Občina bo letos naročila idejno zasnovo za ustreznejšo ureditev tega odseka.

Nasveti / ponedeljek, 2. marec 2015 / 12:53

Mož z opazovalno kupolo

Možic (1602 m) – Soriška planina s svojimi štirimi vrhovi predstavlja idealen teren za pohajkovanje v vseh letnih časih. Poleti tam gori lahko nabiramo zdravilne rožice, pozimi smučamo, krpljamo ali h...

Nasveti / ponedeljek, 2. marec 2015 / 12:50

Med biatlonci

Imam novo igračo. Didaktično. Napisal jo je Sigi Heinrich, legendarni komentator Eurosporta, 2006 dobitnik nagrade Biathlon Award in nagrade nemške televizije za poročanja z olimpijade v Pekingu 20...