Greben Prisojnika z vrhom v ozadju / Foto: Jelena Justin

Prisojna gora

Prisojnik (2547 m n. m.) – Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na Vršiču. Prava zakladnica zavarovanih plezalnih smeri: Hanzova, Kopiščarjeva in Jubilejna. Vsaka je edinstvena in enkratna. Gora na meji med Primorsko in Gorenjsko, s katere nas gleda Ajdovska deklica.

Prisojnik je pogosto obiskana gora, saj visoko izhodišče na Vršiču nudi dokaj kratek vzpon. Vendar, če se lotimo katerekoli zavarovane plezalne poti, ki vodi nanj, se seveda časovnica vzpona podaljša. Ker je bila letos na novo obnovljena Kopiščarjeva pot na Prisojnik, nisem razmišljala dolgo, po kateri se bom povzpela na vrh. Ideja sestopa je bila po delu t. i. Jubilejne poti, tik pred Zadnjim Prisojnikom pa bomo zavili na markirano pot, ki vodi nazaj na Vršič. Zadnje okno bo počakalo do naslednjič. Kopiščarjeva pot na Prisojnik je bila nekoč imenovana tudi Jeseniška. Drznem si trditi, da je še vedno tehnično najzahtevnejša zavarovana plezalna pot v našem visokogorju. Če se odločimo za omenjeno pot, ne pozabimo na čelado in obvezno tudi samovarovalni komplet.

Izhodišče je Tičarjev dom na Vršiču, 1620 metrov. Od doma sledimo nekaj časa običajni poti na Prisojnik, nato pa nas smerokaz usmeri proti prvemu oknu. Malce izgubimo višino, sicer pa obhodimo Sovno glavo, kar nas pripelje do vstopne police v zavarovano pot. Vstopna polica pod previsom je precej široka, nato pa se zoži nad spoštljivim prepadom. Zanesljiva varovala nam bodo olajšala plezanje po strmi in izpostavljeni steni do pomola. Ta je poraščen s travo in rušjem. Steza se dviga po travnatem in skrotastem pobočju. Tik pred seboj lahko opazimo lik Ajdovske deklice.

Pot se strmo vzpenja, v pomoč so nam brezhibne jeklenice, so pa tudi mesta, kjer ni varoval. Ob rdečkasto-rumenkasti steni se usmerimo levo proti »zloglasnemu« kaminu, ki je včasih, ko pot še ni bila tako dobro opremljena z varovali, predstavljal strah in trepet. Kamin je visok približno 15 metrov, rahlo previsen in povsem navpičen in zračen. Številne skobe in dve vzporedni jeklenici močno olajšajo plezanje. Sledi tisti najožji del, ki je previsen in se je treba kar rahlo nagniti navzven, še posebej če imamo s seboj velik nahrbtnik. Mesto je morda bolj podobno plazenju kot plezanju, kajti marsikdo si nahrbtnik celo sname z ramen in ga potiska pred seboj. Od tukaj naprej tehnične težave popustijo, moramo pa biti še vedno previdni, saj smo v krušljivem svetu, kjer si občasno pomagamo z rokami. Pot nas vodi po lepo speljanih policah, kjer kar naenkrat začutimo mrzel piš in pred seboj zagledamo Prednje okno. Sestopimo v dno grape, kjer so lahko poleti strma in nevarna snežišča – no, letos jih ni. Ogromno okno se odpira nad nami, mi pa se počutimo kot mravljica v tem velikem skalnatem kolosu. Narava je res mogočna. Vzpon proti oknu po drobljivem svetu je zaradi padajočega kamenja nevaren. Iz okna splezamo po gladki skali, ki je dobro varovana. Na drugi strani pa drugačen svet trentarske strani: zelenje. A do vrha Prisojnika je še daleč. Po grebenu, ki je na nekaterih mestih zelo zračen, a odlično zavarovan, varno splezamo do vrha, kjer se nam odpre čudovit razgled: Jalovec, Mangart, Mojstrovke, Špik, Oltarji, Rokavi, Škrlatica, Razor itd.

Predlagam, da se s Prisojnika spustimo po delu Jubilejne poti. Vrnemo se po smeri prihoda, ko nas puščica na skali Mlinarica – 2. okno usmeri levo po skrotju navzdol. Hitro smo na razpotju; desno gre Južna oz. Slovenska pot, levo pa naša Jubilejna pot proti 2. oknu. Takoj se direktno navzdol spustimo približno dvajset metrov, da dosežemo polico, po kateri nadaljujemo. Del Jubilejne poti ni zavarovan, a kjer so varovala nujna, so na voljo. Globoko pod nami se pokaže dolina Krnica. Zračna pot je navdušujoča. Tik pred Zadnjim Prisojnikom, kjer je Zadnje oz. 2. okno, zavijemo desno proti Vršiču. V začetnem delu zagruščena pot zahteva nekaj previdnosti, sicer se pa lepa steza vije pod južno steno Prisojnika. Z malce sreče bomo srečali celo kozoroge.

Nadmorska višina: 2547 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 6. julij 2009 / 07:00

Uspel jubilejni pohod na Sv. Jakob

Preddvor - Zadnjo junijsko nedeljo je na Sv. Jakob nad Preddvorom prišlo lepo število obiskovalcev, udeležencev že 20. družinskega pohoda na Sv. Jakob, ki ga tradicionalno pripra...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 6. julij 2018 / 06:00

Triglavski dom v novih barvah

Dol pri Ljubljani – Dvajset zaposlenih družbe JUB bo v okviru akcije Z JUBINI na vrh Slovenije ta konec tedna prenovila okrog osemsto kvadratnih metrov lesenih in drugih zidnih površin Triglavskega...

Gorenjska / petek, 6. julij 2018 / 06:00

Drevi nastop orkestra Amadeo

Škofja Loka – Drevi ob 19.30 bo v Sokolskem domu v Škofji Loki še zadnji koncert v okviru desetega mednarodnega cikla koncertov. Nastopil bo orkester Amadeo z dirigentom Tilnom Drakslerjem, tokrat...

Zanimivosti / petek, 6. julij 2018 / 18:43

Urhov semenj v Begunjah

V nedeljo, nekaj dni pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha, so v Begunjah pripravili Urhov semenj; letošnji je bil že tretji zapored.

Zanimivosti / petek, 6. julij 2018 / 18:41

Festival odpira legendarni Pero Lovšin

Tudi letos bo odmevalo iz struge Suhe pod hotelom Jezero, kjer se bo odvijal tradicionalni že 14. Festival kanal.

Kronika / petek, 6. julij 2018 / 18:36

Zagorelo zaradi prekomernega kurjenja

Srednja vas v Bohinju – V torek pozno zvečer je zagorelo v lesenem počitniškem objektu pod planino Konjščica, v katerem je bilo tedaj 31 oseb, večinoma otrok in mladostnikov, ki so bili na počitnic...