(Pre)dolgi postopki

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / / 10:38

Kolegica se je pred leti z družino namenila preseliti v hišo, saj je stanovanje nad njenimi starši postalo pretesno. Gradili bi na bližnji domači parceli, a bi jo bilo treba prekategorizirati v stavbno. Vložila je pobudo, trkala na vrata občine, priganjala, a so se postopki sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN) vlekli ... Otroci so rasli, prav tako prostorska stiska, in ker ni imela zagotovil, da bo tam sploh možno graditi, sta z možem raje kupila starejšo hišo in jo obnovila. Še dobro, ker je eden od soglasodajalcev kasneje, ko so bili že lep čas v hiši, njihovi pobudi dal negativno mnenje … Primer sicer ni z Gorenjske, se pa z zapletenimi in dolgotrajnimi postopki ob prostorskem načrtovanju srečujejo domala vse občine.

V Železnikih se je na nedavni seji občinskega sveta jezil kmet, čigar družina že več let čaka na prestavitev hleva. Vložili so pobudo, a ker je občina le leto pred tem sprejela OPN, je trajalo do lani, da se je lotila novega postopka, za katerega si ob vseh zahtevah nosilcev urejanja prostora nihče ne upa napovedati, kdaj bo končan. Kmet se je jezil, da so izgubili štiri leta in da bi se, če bi prej vedeli, kako zelo se bo vse skupaj vleklo, kljub precejšnjim stroškom raje lotili hitrejšega postopka občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Občinski svetniki so se čudili slišanemu, na občinskega uslužbenca, zadolženega za to področje, so začele leteti kritike. Ta se je branil, da je »most« med občani in birokracijo, ki se je ni on spomnil, a je kljub temu prav on deležen slabe volje pobudnikov. Našteval je korake, potrebne na poti do novega prostorskega akta, povedal, da kljub njegovim prizadevanjem mnenja soglasodajalcev prihajajo več mesecev po predpisanem roku, da so jim naložili pripravo dodatnih študij, da so sicer v dvajsetih letih v občini prišli do dvesto novih hišnih številk …

Je že prav, da se k prostorskemu načrtovanju ne pristopa po domače, da gradnje niso dovoljene vsevprek in da se želeni posegi v prostor temeljito pretehtajo, da ne bi imeli negativnih vplivov na okolje. Kljub temu pa je nedopustno, da se postopki vlečejo leta in leta. Ob tem ne obupujejo zgolj občani, katerih pobude se najpogosteje nanašajo na vzpostavitev stavbnih zemljišč. Čakajo na primer tudi projekti lokalne družbene infrastrukture, prav tako nastane problem, če se pojavi investitor z gospodarsko težnjo. Ta ne bo čakal dolgo, pač pa bo projekte raje preselil tja, kjer jih lahko hitreje uresniči. Prostorsko načrtovanje je torej problematično področje, ki bi mu veljalo nameniti več pozornosti – tudi s ciljem pospešitve postopkov usklajevanja poselitvenih teženj in razvojnih potreb občine z varovanjem okolja.