Žiri so že skoraj njegov dom

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / torek, 12. oktober 2021 / 11:37

Steven Poolman iz Nizozemske je lani skupaj z dekletom ob zaprtju mej zaradi epidemije covida-19 obtičal v Sloveniji, natančneje v Žireh, ki so ga tako navdušile, da se zdaj redno vrača. Za Žiri pravi, da so njegov drugi dom oziroma že kar dom.

Žiri – Na počivališču za avtodome na Pustotniku je v teh dneh spet mogoče opaziti majhen tovornjak, ki ga je Steve Poolman skupaj s svojim takratnim dekletom pred dvema letoma predelal v pravo malo hišo na kolesih. V njej je vse, kar potrebuje za povsem udobno življenje, ki se ga je odločil preživljati na potovanjih. Na Nizozemskem je namreč prodal vse svoje imetje in pustil službo, ki mu praktično ni puščala prostega časa, ter se odpravil na potovanje po Evropi.

A po naključju je ravno med izbruhom epidemije covida-19 lani marca pristal v Žireh, kjer sta nato z dekletom ostala kar dva meseca. Tu sta navezala stike z dvema domačinoma, s katerima sta se spoprijateljila, njegovo tedanje dekle pa se je celo odločilo za zvezo z enim od njiju, tako da je ostal sam, iskreno pove Steve Poolman in prizna, da to ni prav nič vplivalo na njihovo prijateljstvo in se še vedno rad vrača v Žiri. »Lahko bi rekel, da so Žiri moj drugi dom, a so v resnici že kar moj dom,« se posmeje. Sprva sicer v Sloveniji nista nameravala ostati toliko časa, a je njune načrte prikrojil covid-19, česar pa prav nič ne obžaluje. »To je bilo zelo lepo obdobje v najinem življenju, obema je tu zelo všeč. V Sloveniji sva potem preživela pol leta, od marca do septembra, nato sva se nameravala skupaj vrniti na Nizozemsko, a se je ona odločila ostati v Žireh.« Za popotniško življenje sta se odločila poleti 2019, ko sta preuredila majhen tovornjak v popolnoma samooskrben dom, saj s pomočjo sončnih celic na strehi proizvaja celo lastno elektriko. Za ogrevanje sta vgradila majhen kamin, tako da je v avtodomu prijetno tudi v hladnejših mesecih, navdušeno razloži Steve Poolman, ki v svoji novopridobljeni svobodi, ki mu jo nudi življenje na kolesih, vidno uživa. »Prej sva imela namreč z dekletom lastno podjetje in sva se delu posvečala praktično od jutra do večera, od sedmih zjutraj pa do osmih, devetih zvečer.« Zdaj že skoraj dve leti živi v avtodomu, ki ga je uredil z lastnimi rokami.

V Slovenijo sta se po njegovih besedah takoj 'zaljubila'. »Všeč so nama bile gore,« posebej poudari in doda, da sta veliko planinarila in kolesarila. »Tu dobiš občutek, kot da si se vrnil dvajset let v preteklost; vse je bolj sproščeno, lahko resnično živiš svoje življenje. Na Nizozemskem si ves čas v naglici, treba je služiti denar. Zato so mi posebno všeč Žiri, v velikih mestih je morda podobno kot na Nizozemskem,« razmišlja Steve Poolman, ki meni, da Žiri, čeprav so majhne, kljub temu ponujajo zelo veliko. »Prekolesaril sem že celoten Žirovski krog, navdušila me je tukajšnja narava, pa ljudje in hrana ... Tu je res fantastično.« Veliko časa preživi v naravi, z zanimanjem raziskuje utrdbe na Golem vrhu, v času svojega zadnjega bivanja v Žireh se je udeležil tudi Markovega teka na Mrzli vrh. Že lani sta z dekletom prepotovala vso Slovenijo, vse do hrvaške meje, povzpela sta se celo na Triglav. »Žiri pa so bile najin 'bazni tabor'. Tu je vse, kar potrebujem, obenem pa je zelo mirno in tiho. Ob jutrih lahko celo opazujem srnjad, ki se sprehaja tod okoli.« Zdaj se izteka njegovo tritedensko bivanje v Sloveniji in se bo za malce dlje znova vrnil na Nizozemsko, kjer ga čakajo službene obveznosti, že v začetku prihodnjega leta pa ima namen znova priti v Žiri. »S prijateljema iz Žirov nameravamo smučati z Mrzlega vrha,« se že veseli.

Njegovo novo življenjsko filozofijo, v kateri se je naučil loviti ravnotežje med delom in prostim časom, je opaziti tudi na zunaj, saj govori in deluje zelo umirjeno. »Pomaga mi, da sem tu, v Žireh, kjer živim res preprosto življenje, ki ga lahko na polno uživam, ne da bi se ves čas gnal le za služenjem denarja,« zadovoljno doda in nam še zaupa, da se je že naučil nekaj slovenskih besed, saj se namerava v Slovenijo vračati vsaj dva- do trikrat na leto.