Gostili kmetijskega ministra

Kmetijski minister Jože Podgoršek se je v sredo udeležil koordinacije županov Zgornje Gorenjske, osrednji temi pogovorov pa sta bili ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja ter aktualno stanje na področju priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike za prihodnje petletno obdobje.

Zgornje Gorje – Župani so ministra opozorili tudi na problem širjenja zavarovanih območij vodovarstvenih pasov, na katerih je kmetijsko gospodarjenje striktno omejeno. Kot je povedal gostitelj, župan Gorij Peter Torkar, njihovo vodno zajetje Ovčja jama oskrbuje občine Gorje, Radovljica in Bled - zgrajena je tudi povezava do Žirovnice - kar je skupaj okoli 33 tisoč prebivalcev, v poletni turistični sezoni pa se to število podvoji.

Predlagajo širitev vodovarstvenih pasov

Povedal je, da občina skrbi za spremljanje kakovosti pitne vode, a opozoril, da s strokovnjaki ugotavljajo, da vplivi na vodo prihajajo tudi z območij izven vodovarstvenih pasov, ki so trenutno v veljavi. Zato je občina na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za določanje vodovarstvenih pasov, že vložila predlog, da se ta razširijo in se v njih tudi strožje omeji gospodarjenje.

»Želimo, da se na tem območju ne bi uporabljali nitratna gnojila, gnojevka in pesticidi, saj so raziskave pokazale, da imajo takojšen vpliv na kakovost vode. Podtalna voda na tem kraškem terenu potuje z veliko hitrostjo, čezmerno gnojenje pa že v dnevu ali dveh opazimo na vodnem zajetju. Naš cilj je čista voda, ki je ni treba obdelovati,« je poudaril Torkar, a ob tem zagotovil, da na kmete, ki na teh razširjenih vodovarstvenih območjih gospodarijo z zemljišči, niso pozabili. Zato predlagajo, da bi se jim za omejeno rabo kmetijskega zemljišča izplačevala odškodnina.

Minister Podgoršek je povedal, da ministrstvo ne nasprotuje širitvi vodovarstvenih območij, strinjal pa se je tudi, da je treba poiskati rešitve v zvezi z odškodninami, da bodo kmetije kljub omejitvam lahko preživele.

Model za vso državo

»Z župani smo se dogovorili, da bomo v prihodnjih mesecih iniciativo peljali še bolj intenzivno in do pomladi postaviti model, ki bo primeren ne le za ta del Gorenjske, temveč za celotno Slovenijo,« je dejal minister, ki je prepričan, da bi lahko tako rešili to vprašanje za območje celotne države, saj gre, kot je poudaril, za vseslovensko problematiko.

Na srečanju so govorili tudi o možnostih selitve posameznih kmetij iz vaških središč na obrobje. Kot je povedal župan Bohinja Jože Sodja, se s problematiko prestavljanja kmetijskih objektov na površine zunaj naselja srečujejo tudi v Bohinju. »Naše vasi so večinoma stisnjene ob cesti, tako da je v naseljih skorajda nemogoče postaviti kaj novega, razen če staro podremo – tu pa se spet pogosto srečujemo s težavami, ker je na našem območju veliko spomeniško zaščitenih starih stavb. Težko je tudi z iskanjem primernih zemljišč zunaj naselij, zaradi vsega skupaj pa pogosto pride do težav s prevzemanjem kmetij s strani mladih: imeli smo primer mladega prevzemnika, ki je želel posodobiti in v kmetijo spremeniti enega od podedovanih stanov. Omejitev je bilo toliko, da je bil projekt skorajda neizvedljiv. Zato si od pobud, ki smo jih posredovali ministru, obetam predvsem to, da bodo nas, predstavnike lokalnih skupnosti, ki se srečujemo s tovrstnimi problemi, jemali resneje in z več razumevanja.«

Za vitalno podeželje

Minister Podgoršek je v zvezi s tem poudaril, da bo za ohranjanje vitalnosti podeželskih območij tudi v okviru novega strateškega načrta omogočen razvoj kulturnih, prostočasnih in drugih dejavnosti ter infrastrukture, predvsem na površinah in v večnamenskih objektih, tudi objektih kulturne dediščine, ki so na podeželju pogosto prazni, brez prave namembnosti.