Primer Madžarske

Madžarska je bila za nas dolgo le razmeroma oddaljena soseda na severovzhodu. Za boljše razumevanje sedanjega položaja na Madžarskem pa je treba poznati fenomena »orbanizacije« in stranke Fidesz …

Fenomen Fidesz

Zadnja leta sta Madžarska in Slovenija vse bolj povezani, nekateri govorijo celo o »orbanizaciji Slovenije«. Da bi bolj razumeli, za kaj gre, je treba pogledati nazaj vsaj do leta 2008, ko je izbruhnila velika finančna kriza. Dogajanje nam pojasni sociologinja in ekonomistka Ana Podvršič. »Madžarska se je najprej odzvala podobno kot Slovenija. Tedaj zelo zadolženo državo je izbruh finančne krize močno prizadel. Leta 2008 so bili, tako kot pri nas, na oblasti socialdemokrati, ki so kljub obljubi, da ne bodo zategovali pasu, takoj napovedali varčevalne ukrepe pod pritiski Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada. Stranka Fidesz pa je napovedala, da se bo uprla diktatom iz tujine in s tem uspešno izkoristila nezadovoljstvo in razočaranje prebivalstva nad evropskimi integracijami. Namesto rezov v pokojninski sistem je Fidesz po prihodu na oblast tega raje nacionaliziral in uvedel 'krizni davek', ki je prizadel zlasti tuje banke. Okrepitev domačega lastništva nad bankami je dejansko ena osrednjih strategij in virov moči Fidezsove oblasti. Obenem je številna posojila v tujih valutah z novimi bančnimi regulacijami – za razliko od podobne slovenske situacije s švicarskim frankom – na škodo bank prevrednotil v domačo valuto. S tem je razbremenil zadolženi srednji sloj, hkrati pa zmanjšal pritiske globalnih finančnih trgov na madžarsko gospodarstvo. Na ta način si je pridobil močno podporo med zadolženim prebivalstvom. V nadaljnjih letih je madžarski premier Viktor Orban vodil poskus uvedbe neke vrste 'konservativnega nacionalnega kapitalizma' na evropski periferiji. Nacionaliziral je banke in prisilil tuje banke, da so se odmaknile z madžarskega trga. Hkrati je s selektivnimi krediti in strateško uporabo monetarne politike ter evropskih sredstev spodbujal rast domačih kapitalistov in jih favoriziral pred tujo konkurenco, predvsem v infrastrukturnih strateških sektorjih, kot so telekomunikacije, agroživilstvo in gradbeni sektor. Fides z Orbanom na čelu si je tako poskušal zgraditi lastno ekonomsko bazo oziroma strankarsko odvisno in uslužno nacionalno buržuazijo na področjih, ki mednarodno niso toliko izpostavljena tuji konkurenci.« Zdi se, da je Madžarska nacionalizirala tisto, kar je Slovenija v sklopu reševanja krize prodala – banke. »Ja, delno, a kljub vsemu Fideszove strategije ne gre poveličevati. Navsezadnje Fidesz krepi frakcije domačega kapitala na izredno selektiven način in predvsem na račun delavskega razreda. Pomemben vidik Fideszovega načina vladanja je močno zavezništvo s predstavniki transnacionalnega kapitala, zlasti z nemško avtomobilsko industrijo. Nikoli prej ni nemški kapital dobil tako ugodnih subvencij v obliki različnih davčnih odpustkov in delavske zakonodaje, ki pavperizira delavski razred in omejuje moč sindikatov, kot jih je v času Orbanovega režima na Madžarskem. Obe gospodarstvi sta postali še bolj medsebojno povezani in odvisni. Morda tudi zato Evropska unija Viktorja Orbana in poljskega premierja Jaroslava Kaczynskega na koncu ni stisnila v kot, ko naj bi se pogojevalo pridobivanje sredstev s spoštovanjem vladavine prava v članicah EU-ja ... Pri Fideszu gre torej res za selektivno izgradnjo domače buržoazije, ki je v podrejenem zavezništvu z industrijskim velekapitalom iz centralnih držav EU-ja. Je pa dejstvo, da se je z vidika evropskih odnosov center?periferija Fidesz vsaj delno zoperstavil dominaciji tujega kapitala v madžarskem gospodarstvu in okrepil njegov položaj na evropski periferiji, vsaj na področju bank in financ …« Madžarska je torej v bančništvu bolj suverena kot Slovenija, vodilna madžarska banka OTP pa že vstopa v slovenski bančni trg … (Vir: MMC RTV SLO, intervju, ki ga je z Ano Podvršič opravila Larisa Daugul)

Bla, bla, bla …

»Zgradimo bolje. Bla, bla, bla. Zeleno gospodarstvo. Bla, bla, bla. Podnebna nevtralnost do 2050. Bla, bla, bla …« S temi besedami se je švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg na podnebni konferenci mladih v Milanu odzvala na dejstvo, da je v življenjsko pomembni zadevi podnebnih sprememb preveč besed in premalo dejanj. In zatrdila: »Hočemo podnebno pravičnost – in hočemo jo takoj!«

Pandora in Nobel

V tem tednu po vsem svetu vzbujajo največjo pozornost Pandorini dokumenti in Nobelove nagrade. Prvi razkrivajo bogastvo, ki ga mogočniki tega sveta skrivajo v davčnih oazah. Druge pa dobivajo izbranci med najboljšimi ustvarjalci na najvidnejših področjih znanosti, književnosti in prizadevanj za mir. Dve vrsti elit: eni skrivajo, drugi odkrivajo.