Letos zelo slaba sadna letina

V nasadu Resje so letos zaradi posledic spomladanske pozebe pridelali od osemdeset do devetdeset odstotkov manj jabolk kot v običajnih razmerah.

Mošnje – V največjem gorenjskem sadovnjaku, v nasadu Resje, s katerim gospodari Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, so letos na 22 hektarjih rodnega sadovnjaka pridelali le okrog sto ton jabolk, kar je od osemdeset do devetdeset odstotkov manj kot bi ga v normalnih razmerah. Običajno jih pridelajo okrog osemsto ton, lani, ko je bila obilna letina, so jih 930 ton. »Pozeba je bila zelo huda in škoda je celo večja, kot smo ocenjevali spomladi,« pravi vodja sadovnjaka Tatjana Zupan in dodaja, da škoda ni enakomerno prizadela vseh sort jablan in tudi ne vseh leg v sadovnjaku. Med sortami, ki sta se izkazali za najbolj odporni na pozebo, sta gala in pinova, med legami so jo najbolje odnesli nasadi v bližini gozda.

»Pozebe so vse pogostejše, to že ni več slučajno, ampak verjetno tudi posledica klimatskih sprememb,« ugotavlja Zupanova in poudarja, da se je oroševanje drevesne krošnje doslej izkazalo kot najučinkovitejši ukrep zoper pozebo, vendar v primeru, če nizke temperature trajajo dlje časa, tudi to ne pomaga. Nekateri sadjarji v Sloveniji so oroševanje že uvedli, na Resju še ne, ker je to zelo drag sistem. Približno tretjino nasada pa so doslej z mrežami zavarovali pred točo, ki je letos sicer ni bilo.

Jabolka so letos dozorela nekoliko kasneje kot lani, obirali jih bodo do sredine oktobra, pri obiranju jim tudi letos pomagajo zunanji obiralci, a jih potrebujejo manj kot v običajnih letih. »Letos za obiranje tudi ni bilo velikega povpraševanja, ne vem, ali se ljudje niso zanimali za to delo zaradi informacij o slabi letini, ukrepov za zajezitev koronavirusa, dodatkov, ki jih dobivajo, ali iz kakšnih drugih razlogov,« se sprašuje Zupanova, ki je prepričana, da letos s prodajo sadja ne bodo imeli problemov. Potrošniki namreč veliko kličejo v sadovnjak in jih že sprašujejo, kdaj bodo začeli prodajo. Predvidoma naj bi začeli ta teden.

Pozeba je prizadela tudi druge intenzivne sadovnjake na Gorenjskem in v Sloveniji, enako občutijo posledice pozebe tudi ljubiteljski sadjarji. Po oceni sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij bo letos pridelek jabolk zaradi pozebe v intenzivnih sadovnjakih za 59 odstotkov manjši kot lani in za 63 odstotkov manjši od triletnega povprečja. Na trgu sicer ne bo čutiti posledic skromnega domačega pridelka, na prodajanih policah bo le več uvoženega sadja. Po napovedih svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk bo letos pridelek jabolk v Evropski uniji za desetino večji kot lani, a le za odstotek večji od triletnega povprečja. Večja pridelava je predvsem posledica dobre letine na Poljskem, v Španiji, na Hrvaškem, na Nizozemskem in na Portugalskem.

Bo skromna letina domačega sadja vplivala na (višjo) maloprodajno ceno? »Vse sadje se draži, a razlog za to ni pozeba, ampak zviševanje cen energentov, sredstev za zaščito in drugega reprodukcijskega materiala,« pravi Zupanova.