Protestnike s cest razgnali z vodnim topom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 1. oktober 2021 / 08:03

Protestniki ohromili promet v Ljubljani

V sredo je v Ljubljani že tretji teden zapored potekal neprijavljen shod nasprotnikov pogojev PCT, ki so se najprej zbrali na Trgu republike, po štirih urah pa so se preselili na ljubljanske ulice. Ko so zasedli Celovško cesto in se napotili proti obvoznici, kar je povsem ohromilo promet v prestolnici, je policija shod razpustila, pri tem je vnovič uporabila prisilna sredstva in tudi vodni top. Po oceni policije se je na protestu, ki ga je organizirala stranka Resni.ca, ki jo vodi kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović, zbralo deset tisoč ljudi. Nagovoril jih je tudi oče dvajsetletnice, za katero obstaja sum, da je umrla za posledicami cepljenja s cepivom Janssen proti covidu-19. Policija poroča, da je med pohodom protestnikov po ulicah in cestah prišlo tudi do prerivanj s policisti, zaznali pa so tudi primere agresivnega vedenja do prisotnih novinarjev, zaradi česar so v Društvu novinarjev Slovenije in Združenju novinarjev in publicistov po shodu pozvali ljudi, naj ne ogrožajo novinarjev, ki samo opravljajo svoje delo. V največji koalicijski stranki SDS so se na sredine dogodke odzvali z vložitvijo zahteve za sklic skupne nujne seje odborov državnega zbora za notranje zadeve in za pravosodje, na kateri bodo obravnavali dolžnosti pristojnih organov za zaščito pravnega reda države in njenih demokratičnih postulatov ter za zagotavljanje enakosti pred zakonom. Od najvišjih predstavnikov policije ter državnega tožilstva, sodišča in državnega odvetništva pričakujejo, da v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in obveznostmi nemudoma ostro in učinkovito ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih protestov in posamezne nasilne protestnike. Premier Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da napadi in grožnje niso ustavna pravica do zborovanj.

Podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju

V torek so predsedniki opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. »Osnovni namen podpisa sporazuma je skupno delovanje za dobrobit Slovenije in za umiritev stanja v državi, vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam in k doslednemu spoštovanju demokratičnih institucij in medijske svobode, ki jih ogroža razdiralna, protidemokratična in skrajno desna politika trenutne vlade,« piše v sporazumu, s katerim so se podpisniki zavezali k skupnemu oblikovanju vlade po naslednjih parlamentarnih volitvah. Za mandatarja bodo izvolili vodjo tiste stranke, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do desetih načel, opredeljenih v sporazumu.

Občinam dvignili povprečnino

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predsedniki reprezentativnih združenj občin so v ponedeljek podpisali dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023. Ta se bo s predvidenih 628,2 evra v letu 2022 zvišala na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov. »Z današnjo določitvijo višjega zneska za povprečnine ponovno dokazujemo, da imamo posluh in nam je mar za lokalno samoupravo in da zaupamo županom in županjam, ki dobro delajo in so to v epidemiji večkrat dokazali,« je ob podpisu dogovora dejal Koritnik. Zvišanje povprečnine bo državo v letu 2022 stalo dodatnih 34 milijonov evrov. Predsednika Združenja občin in Združenja mestnih občin Robert Smrdelj in Matjaž Rakovec sta izpostavila korekten odnos z vladne strani med usklajevanjem dogovora in posluh za lokalne skupnosti.

Dve milijardi evrov za investicije v zdravstvu

Državni poslanci so ta teden na predlog vlade sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu do leta 2031. V naslednjih desetih letih bo za investicije na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva namenjeno okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v oba univerzitetna klinična centra 763 milijonov evrov, 557 milijonov evrov pa za razvoj in modernizacijo splošnih bolnišnic in negovalnih bolnišnic ter domov po celi Sloveniji. »Za področje izobraževanja, izboljšanja in povečanja kapacitet fakultet namenjamo skupaj 250 milijonov evrov. Kar 200 milijonov evrov je namenjenih za sofinanciranje v izboljšavo infrastrukture na primarnem nivoju. To v povprečju pomeni tri milijone evrov na zdravstveni dom v Sloveniji,« je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.