Riba – lokalno živilo, ki ga premalo uporabljamo

Zaključil se je projekt Gorenjske ribe, ki s katerim so želeli pripravljavci povečati uporabo lokalnih sladkovodnih rib in ribjih jedi v vsakodnevni prehrani.

Zgornji Brnik – Na Dvoru Jezeršek je v sredo potekal zaključni del projekta Gorenjske ribe, ki ga na območju LAS Gorenjska košarica kot vodilni parntner izvaja BSC, poslovno podporni center, skupaj z Jezeršek gostinstvom, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije – Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj in ribogojnico Vodomec.

Kot nam je povedal direktor BSC Rok Šimenc, je bil namen projekta povečati uporabo rib v vsakodnevni prehrani, učinki pa se že kažejo. Tako je kar nekaj gostincev ribje jedi vpeljalo v svoje jedilnike, svojo dejavnost pa so okrepili tudi nekateri lokalni ribogojci. Kot pravi Šimenc, sicer še ne toliko po tonaži rib, kot po pestrejši ponudbi, ki marsikje sedaj vključuje tudi fileje, ikre in različne ribje namaze. »Bistvo projekta pa je povečanje uporabe rib v javnih kuhinjah, kot so šole in vrtci. Prav tam se otroci privajajo na prehrano in te navade potem prinesejo tudi domov in s seboj v življenje,« je še dodal direktor BSC.

Cilj pojesti več rib

Da moramo ribam nameniti več pozornosti, se strinja tudi vodja LAS Gorenjska košarica Domen Bekš: »Eden od ciljev projekta je, da bi na Gorenjskem pojedli več rib lokalnega izvora, saj jih imamo po zaslugi ribogojnic na Gorenjskem ves čas na dosegu roke. Pri ribi je pomembna svežina, pri nas pa je lahko v nekaj urah že na krožniku.« V projektu je sicer sodelovalo pet večjih gorenjskih ribogojnic, ki skupaj pridelajo skoraj 60 tisoč ton rib letno, k čemur svoje dodajo še nekatere manjše.

Bistveno za večjo uporabo rib v vsakodnevni prehrani pa je, da jih znamo pripraviti. Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki je vodil kulinarične delavnice za pripravo ribjih jedi, pravi, da se velikokrat preveč zanašamo na svežo ribo za na žar ali v ponev, in pozabljamo, da imamo na voljo tudi številne druge možnosti. »Pripravimo lahko še različne hladne ali tople ribje jedi, predvsem pa riba predstavlja zelo dober nadomestek drugega mesa, ki ga je veliko v naši prehrani,« pravi Luka Jezeršek, ki je skupaj s sodelavci Akademije Jezeršek pripravil tudi knjižico 12 receptov ribjih jedi, ki so jo izdali ob tej priložnosti.

Slovenci sicer v povprečju pojemo 11 kilogramov rib letno, kar je bistveno manj od evropskega povprečja, ki znaša 24 kilogramov na osebo. »V ribah imamo odlično lokalno živilo, ki pa ga bistveno premalo uporabljamo. Upam, da bo v prihodnje še kakšen podoben projekt, ki bo prav tako ozaveščal Slovence, da bodo več posegali po domačih sladkovodnih ribah,« je povedal direktor KGZ Kranj Mitja Kadoič.

Le petnajstodstotno samooskrbni

V Sloveniji je sicer 329 objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, od tega je 25 morskih, preostanek pa sladkovodnih. Po zadnjih podatkih so v lanskem letu skupaj pridelali 1625 ton vodnih organizmov, od tega 935 ton hladnovodnih vrst (pretežno šarenke), 235 ton toplovodnih vrst (pretežno krapa), okrog 80 ton brancina in okrog 425 ton školjk (pretežno klapavic). Celoten pridelek znaša le 15 odstotkov samooskrbe.

Celotna vrednost projekta, ki se je v 85 odstotkih financiral s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, je znašala dobrih 277 tisoč evrov.