Odprto pismo Evropi 2021

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 11. september 2021 / 09:23

Na srednjeevropskem pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina, ki ga prireja založba Beletrina, dajo vsako leto enemu od gostov oz. gostij priložnost nagovoriti Evropo in v ospredje postaviti probleme, ki se mu/ji zdijo najbolj pereči …

Evropi piše Durs Grünbein

Letos je to priložnost dobil pesnik Durs Grünbein, ki velja za eno od osrednjih imen sodobne nemške poezije. Preberimo si odlomek iz njegovega pisma z naslovom Evropa – otok, ki ga ni. Evropi piše v tretji osebi. »Saj tudi sam ve, kdo so današnji sovražniki Evrope – isti kot včerajšnji, le da v novi preobleki: nacionalisti, desni in levi populisti, identitarci, narodnjaki, verski skrajneži, trdovratni fašisti, revanšisti, vse sorte branilci ozemlja. Že dolgo jih opazuje s silnim odporom, zdaj jih srečuje že v vseh državah zahodne in vzhodne Evrope. Rastoča manjšina, ki je že zdavnaj zavzela tudi Evropski parlament, v katerem zdaj poraja vedno nove frakcije in podskupine, kot so EKR, EFDD, ID in podobne. Pri tem pa največje nevarnosti sploh ne predstavljajo one, temveč sam postopek navajanja na takšno realnost. Ankete vedno znova poročajo o stabilni večinski podpori zagovornikov Evropske unije, vendar pa nas je pozabljanje zgodovine njenih nasprotnikov zdaj prenehalo čuditi. Kratkost zgodovinskega spomina je v različnih družbah očitno že stalnica, morda celo nekakšna naravna stalnica. Ne nazadnje gre tu za obstanek naše civilizacije, kot jo poznamo. Da je biti Evropejec prednost za vsakogar, je lahko reči, v metežu nasprotujočih si interesov pa je takšno prepričanje hitro postavljeno pod vprašaj. Vsak šolar zna na prste našteti prednosti, česar pa otrok ne ve, je to: kako razmeroma mladi glede na zgodovino in kako krhki so ti dogovori v našo skupno korist. Tule naštejmo še enkrat nekaj tistih najpomembnejših: 1. Odprte meje od Finske do Portugalske ter od Poljske do Grčije, brezvizumski režim. 2. Sprava nekdanjih nasprotnikov: mirovni pakt, ki je lahko za vzor celemu svetu (in ki z izjemo spodletelih mednarodnopravnih pogodb iz Locarna leta 1925 ne pozna sebi podobnega). 3. Trgovinski sporazum v medsebojno korist. 4. Delavske pravice in socialna zaščita. 5. Vladavina prava v splošnem. 6. Evropsko sodišče. 7. Zagotovitev človekovih pravic v vseh državah članicah. 8. Spodbujanje demokratičnega razvoja, odprava diktatur. 9. V zadnjem času tudi podnebne iniciative: tako imenovani zeleni načrt. 10. Najpomembnejše: sodelovanje namesto uničujoče konkurence.« Teh deset točk velja premisliti in upoštevati. V sklepnem delu pisma pesnik doda še naslednji poudarek: »Evropa: otok, ki ga ni. Kar pomeni tudi to, da v časih globalizacije Evropa že dolgo ni več otok, saj se je treba v svetu velikih imperijev, kot sta Amerika in Kitajska, ter Rusije kot črne ovce za pogajalsko mizo ustrezno učvrstiti. Evropa lahko obstane le, če se ne pusti raztrgati na političnih vrhovih.« (Vir: spletna stran stihoteka.com) Sklepni stavek je namenjen voditeljem povezave in voditeljem vseh 27 članic. Bog daj, da bi se po njem ravnali.

David Sassoli na Bledu

»Žalostijo nas včerajšnji sklepi notranjih ministrov. Videli smo, da zunaj EU-ja prihaja do sil, ki nudijo zatočišče, kažejo humanost za afganistanske prosilce za azil. Žal med njimi ni evropskih držav. Te tega niso naredile. / Vsi smo najprej pomislili na sodelavce, nihče pa ni imel poguma, da bi zatočišče ponudil tistim, katerih življenja ostajajo ogrožena. Ne moremo se pretvarjati, da nas Afganistan ne zadeva, da to ni naš problem, saj smo sodelovali v tej misiji. Bili smo del celotnega projekta in dejavnosti v Afganistanu. In zdaj bi morali najti skupni evropski glas in poslati skupno sporočilo. Evropa bi morala prevzeti odgovornost in treba bi jo bilo slišati. Seveda mora EU zaščititi svoje interese tudi v okviru Nata, samo na ta način bomo lahko dosegli ustrezne stabilizacijske ukrepe za mir in razvoj, skupaj s partnerji na večstranski ravni.« (Vir: MMC RTV SLO) S temi besedami je bil David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, kritičen do odnosa EU-ja do afganistanskih beguncev. Izrekel jih je 1. septembra v razpravi na Blejskem strateškem forumu (BSF), odzval pa se je na srečanje notranjih ministrov EU dan poprej. Tudi njegove besede navajamo predvsem kot spodbudo k lastnemu razmisleku. Da ne bi le ponavljali takih in drugačnih izjav politikov.

Papež za begunce

»Številne države pozivam, naj sprejmejo in zaščitijo vse, ki iščejo novo življenje.« Tako se je papež Frančišek to nedeljo (5. septembra) zavzel za begunce iz Afganistana. Zavzel se je tudi za zaščitno notranje razseljenih oseb.