Pogled na ostre špice

Col Dala Pieres (2747 m n. m.) – Razgledni vrh v nedrju naravnega parka Puez-Odlo v Dolomitih, nad Val Gardeno. Dokaj nezahteven vrh, z nekaj metri jeklenice.

Velikokrat se zgodi, da ljudje povezujejo Dolomite s feratami, a je toliko lepih poti tam naokrog, ki niso ferate. V prihodnjih treh tednih se bomo povzpeli na tri vrhove, za katere ne potrebujemo nobenega samovarovalnega kompleta in plezalnega pasu. Gibali se bomo v visokogorju in dva od njih bosta višja, kot je naš Triglav.

Prvi vrh, ki ga bomo obiskali, je Col Dala Pieres, ki s svojimi 2747 m n. m. predstavlja čudovit razglednik na osrčje naravnega parka Puez-Odlo. Izhodišče vzpona je vasica St. Cristina v Val Gardeni. Pot do izhodišča je dolga, a za Gorenjce najkrajša, če se po avtocesti zapeljemo skozi predor Karavanke, od tam nadaljujemo proti Špitalu, kjer zavijemo levo proti Lienzu. V Lienzu sledimo oznakam za Sillian, kjer smo že v Italiji, nato pa v Brunicku nadaljujemo proti Corvari. Sledi vzpon na prelaz Gardena, od koder se spustimo do Val Gardene in vasice St. Cristina, kjer parkiramo na spodnji postaji gondole, ki pelje na Col Raiser. Ne nazadnje si pot lahko skrajšamo z gondolo in vzpon začnemo na Col Raiserju. Pred nami so špice Odle: Mala in Velika Farmeda, Villnösser Odla, sedlo Mittagsscharte, Mali Sass Rigais, Sass Rigais, Furchetta, Odla di Veldussa, Wasserhofel, Wassertuhl, Campillerturm. Pogled nanje je fenomenalen!

Z zgornje postaje kabinske žičnice se usmerimo na pot št. 4, ki bo izgubljala višino in nas pripeljala do koče Regensburger/Firenze, 2037 m n. m. Pri koči zavijemo na pot 2-3. Malce izgubimo višino, nato pa se strmo povzpnemo do travnate krnice, kjer zavijemo desno in se začnemo zmerno vzpenjati proti sedlu, ki ga vidimo nad seboj. Kmalu dosežemo razpotje: leva pot št. 3 gre na škrbino Roa, mi pa zavijemo desno po poti št. 2 in se povzpnemo na škrbino Forces de Siëles. Tik pod vrhom je vzpon po zagruščeni, a dobro utrjeni poti precej strm. Na škrbini se nam odpre pogled na drugo stran proti Piz Puezu, Sas Ciampacu in Sassongherju. Na škrbini zavijemo desno, na pot št. 17, proti koči Stevia. Do koče se namreč pride čez vrh Col dala Pieres, ki je danes naš cilj. Na začetku se pot strmo povzpne do skalne stopnje, čez katero je napeljanih nekaj metrov jeklenice. Sledi še en detajl z jeklenicami, nato pa pot zavije desno in se v nekaj okljukih strmo povzpne, nato pa preči pobočje v desno in nas pripelje na greben. Grebenu sledimo proti zahodu, a glej ga zlomka, najvišja točka ni vrh. Do vrha Col dala Pieres se moramo malce spustiti, na kar nas opozori dobro viden križ. Vrh postreže s čudovitim razgledom na špice Odlo, kjer dominira predvsem najvišji Sas Rigais. Pogled še bolj proti zahodu postreže s Sasslongom na dosegu roke, še zahodneje pa se vidi dolomitsko pogorje Rosengarten. Globoko pod nami se odpre zelena dolina Monte de Stevia. Tukaj imamo dve izbiri za sestop. Prva je, da se vrnemo po poti vzpona, druga pa je, da z vrha sestopimo direktno navzdol po poti št. 17 do škrbine Dela Piza. Naj opozorim, da je tudi ta pot na dveh mestih zavarovana, zagruščena in nevarna za zdrs. Ko dosežemo škrbino, začnemo po strmi grapi, kjer poteka pot 17b, strmo sestopati proti koči Regensburger/Firenze. Pot je precej zahtevna, zato je pri sestopu obvezna uporaba čelade. Na markirano pot, ki nas pelje nazaj do St. Cristine, smo prišli malce pod kočo Regensburger. Če imamo povratno vozovnico, nas čaka nekaj vzpona na Col Raiser, zato priporočam, da kupimo enosmerno.

Naj le prišepnem: Morda je najbolje prespati v koči Regensburger, saj je okolica čudovita in še ogromno poti za raziskati.

Nadmorska višina: 2747 m
Višinska razlika: 640 m ali 1262 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5